Še sam ne morem verjeti, kako hitro se vse skupaj odvija. Ne poznam niti N od Nove Zelandije in že imam zaposlitev za polni delovni čas. Ne vem, komu se moram zahvaliti za to. Vse zadnje dneve se premikam le na relaciji 2 km dolge glavne ulice (Queen Street) do supermarketov Countdown, katere je projektiralo ravno podjetje pri katerem sem začel delati. Niti 300 m vstran glavne ulice se nisem še pomaknil ali obiskal kakšnega izmed parkov v Aucklandu. Ne bi bilo slabo najprej malo spoznati naravo in podeželje, po čemer je Nova Zelandija znana, vendar priložnosti nisem želel izpustiti iz rok, kdove kdaj bi se pojavila naslednja. Tako o lepotah Nove Zelandije pravzaprav ne morem še nič reči, saj je življenje v Aucklandu podobno kot v Ljubljani in drugih mestih, le da se nahajam na drugem koncu poloble. Že če bi malo obiskal parke v Aucklandu, plaže ali bližnje otoke bi imel lahko precej boljšo predstavo, tako pa sem precej stacionaren. V nedeljo sem si kupil tudi neopren, pa srfati sploh še nisem utegnil,
čeprav me je Domen že nekajkrat povabil. Vsekakor bo čas tudi za to, z
enim športom se bo potrebno ukvarjati.

Vreme je tukaj res smešno. 4 letni časi v 1 dnevu, od mraza, vetra do sonca ali večjih nalivov. In ko pada dež, ti marele nič ne pomagajo, saj po navadi pada horizontalno. Auckland leži po geografski širini le malo nižje kot Sydney, pa je tu podnebje povsem drugačno. V obdobju nestanovitne vremenske napovedi te dobesedno vsako minuto lahko kaj preseneti.

Življenje na splošno ni pretirano drago. Živila so nekje na slovenski ravni oz. morda 10-20 % dražja, medtem ko so posamezni izdelki (sir, jogurt,…) še nekaj več. Prav tako so dražje storitve kot je recimo večerja v restavraciji ali pivo v baru, medtem ko je gorivo občutno cenejše (še posebej diesel). Nekoliko dražje so recimo najemnine, ki se plačujejo tedensko. Počasi bom tudi sam moral začeti gledati za sobe, saj sem trenutno še vedno v prvem hostlu. Jutri se premestim v drugega, katerega sem book-iral že 2 tedna nazaj, vendar bi se seveda čim prej rad preselil na svoje. Danes je za mano že prvi delovni dan, vendar pa vse skupaj pride na vrsto za objavo jutri, pojutrišnjem. Zapisi na blogu se na žalost pojavljajo bolj poredkoma vsake 2, 3 dni, medtem ko se na Twitterju pogosteje oglašam.