Na Kauai-ju sem šele drugi dan in zlahka lahko rečem, da je nekaj najbolj norega kar sem do sedaj videl. Ponuja toliko osupljivih pogledov, da sem si obljubil, da ga zagotovo še obiščem. Na otoku nič ne dogaja, vendar pa na drugi strani je to to kar sem iskal in pričakoval od Havajev. Nič čudnega da je hostel ob 7-ih zjutraj prazen saj se vsi razpršijo po otoku. Živel tukaj ravno ne bi, dvomim o priložnostih za resno službo na mojem področju. No pa tudi vize za ZDA ni tako lahko dobiti.

Danes sem odpravil v Waimea Canyon in Kalalua Lookout trail, ki so mi ga priporočili v hostlu na Oahu-ju. Superge mi je seveda uspelo pozabiti v hostlu, tako da sem jo na pot krenil po novozelandsko – v natikačih in kasneje bos. Pot vodi navzdol po grebenu in na trenutke ti ob 1000m visokih klifih rahlo zastane dih. V kolikor bi bila pot blatna bi bilo prenevarno. Res ne maram slikati panoram, danes sem jih posnel vsaj 20. Na eni strani kanjona je eno najbolj deževnih območij na svetu, medtem ko je le nekaj milj stran skoraj popolna suša. Toliko raznolikosti je težko kje drugje strnjenih na tako malem otoku. Kratek klip s pohoda

Trenutno smo v pričakovanju hurikanov Madeline in Lester, ki naj bi Kauai zadela/obšla v prihodnjih dneh… upajoč na kakšne dobre valove. Srfanje je zaenkrat precej na stranskem tiru, čeprav je bil to moj glavni razlog za obisk Havajev. Letošnje poletje naj bi bilo zaenkrat eno slabših zaenkrat. V naslednjih tednih se bo menda kaj našlo.

Kalalau Lookout Trail