Prosim ozrite se okoli sebe in poglejte kje živite. Vam še vedno ni jasno? Kdaj ste nazadnje bili v Logarski dolini, v Kobaridu, ali pa obiskali Zelence? Predvidevam da v osnovni šoli in da se skoraj ničesar več niti ne spomnite.

Pred kratkim sem se vrnil domov na obisk, primarno sicer zaradi sestrine poroke. Obenem sem nekaj dni namenil tudi raziskovanju kotičkov Slovenije. Ko se vrneš domov po dveh letih in še to le za dober teden, Slovenijo gledaš s povsem drugačnimi očmi. Opaziš podrobnosti, katere si prej mirno spregledoval celo življenje. Ko sem še živel v Sloveniji, nikoli nisem opazil, da se Alpe tako strmo vzpenjajo in da že samo vožnja po avtocesti ponujaja veličasten pogled. O ostalih stvareh, ki so me očarale sploh raje ne bi debatiral!

Vsekakor bi si želel ostati dlje, vendar pa si moram tudi sam privoščiti malo dopusta. Verjeli ali ne, na dan sem se dobil s po petimi različnimi skupinami ljudi, poleg vseh ostalih obveznosti, ki sem jih potreboval opraviti v Sloveniji. Skorajda sem potreboval Excelovo razpredelnico, da sem lahko vse časovno uskladil. Vsem, s katerimi se nisem uspel dobiti, se opravičujem in upam, da mi ne zamerijo. Želel bi se seveda dobiti z vsemi, vendar na žalost ni šlo. Upam, da se dobimo prihodnjič, ko se oglasim doma. Verjemite od vseh »pijač« se dobesedno spočiješ šele na letalu nazaj :). Tudi ta objava nastaja na letu proti Floridi, saj prej enostavno ni bilo niti pol ure časa. Kljub vsemu, da je bil moj urnik izrazito natrpan, je še vedno ogromno kotičkov ostalo za naslednjič. Komaj čakam, da jih naslednjič raziščem.

Velikokrat poslušam, kako je Nova Zelandija lepa dežela. Se strinjam, vendar pa je to povsem neupravičeno, če večino vikendov preživite doma. Ne poznam države, ki bi na tako majhnem območju ponujala toliko kot ponuja Slovenija. Maksimalno eno uro iz prestolnice potrebujete, da prilezete kamorkoli! Na Novi Zelandiji od oktobra pa do junija praktično ne preživim vikenda doma in nič čudno, da lahko raziskujem in vidim veliko stvari. Nemalokrat se peljem tudi po 5 ur in več v eno smer! Z izjemo južnega otoka so se mi destinacije začele že močno ponavljati.

Povsod je lepo, a doma je najlepše je že precej zlajnan rek. Pa vendar drži kot pribito. Več sveta kot vidiš, bolj ceniš svojo rodno zemljo. Seveda, če nikamor ne greš, Slovenije ne moreš primerjati z drugimi. V kolikor ne poznaš niti kotičkov doma, pa še toliko slabše. Ob vsej čudoviti naravi imamo tukaj še kup ostalih stvari zaradi katerih smo daleč pred ostalimi. To so dober in brezplačen šolski sistem (ja brezplačen), zdravstvo, socialna varnost in pa okolje v katerem otroci odraščajo. Žal marsikaj izniči politika in ljudje, ki brezglavo sledijo bodisi desnemu bodisi levemu polu. Škoda, da se tistim, ki znajo razmišljati s svojo glavo, ne da ukvarjati s preostalo večino možganskih maloposestnikov oz. ne morejo uveljaviti dobrih primerov prakse v obstoječem sistemu. Močno primanjkuje tudi jajc, saj se vsak boji izgubiti volitve. Dokler trenutne politične generacije ne bodo pristale v grobu in dokler bodo ljudje še vedno slepo verjeli svojim vodjem, se pač ne bo veliko spremenilo… Sloveniji pa bodo številne priložnosti še naprej povzele iz rok.

Da pa ne končam tega zapisa v negativnem stilu še nasvet ali dva za vse. Preden se odpravite in prehvalite po dolgem in počez vašo »Tajsko«, prosim odprite oči in se ozrite naokoli. Tajsko v narekovajih, ker imam občutek, da praktično vsi Slovenci potujejo tja. Bistvo je očem nevidno, kot je zapisal Antoine de Saint-Exupéry v Malem princu. V tujini bi fotografirali vse živo, tudi krave pa jih imamo doma na tisoče. Spregledamo stvari, ki bi ostalim turistom predstavljale motiv za najbolj topshit Instagram sliko. Pojdite za vikend v slovenske gore na zrak, zavijte na Štajersko (s težkim srcem sem to napisal) ali kakšno drugo regijo, zapeljite se naokoli in raziskujte. Cenite stvari okoli sebe!

p.s.: Prosim ne zamerite mi pravopisnih napak. Blog zapisi so edina stvar, kjer uporabljam (poskušam) knjižno slovenščino.