Nikoli si nisem mislil, da bom kdaj v Slovenijo priletel kot turist na dopust. Se vrniti ter obiskati najbližje in kot tak sem jo morda tudi gledal s čisto drugačnimi očmi. Vse sem želel poslikati, kot to počno ostali turisti in te slike, kako lepo je pri nas doma, mislim kazati Novozelandcem. Izjemne gore, prijetno morje, ugodna klima, vinske gorice vse v radiju manj kot 100km. Ne vem, če imajo to še kje na svetu. Tri »Kiwije« sem že uspel prepričati, da se prihodnje poletje oglasijo v Sloveniji. Ne samo prečudovita narava, celo mesta imajo svojo dušo in vsak letni čas svoj čar. Poleti številni večerni sprehajalci in posedanje ob Ljubljanici, medtem ko so pozimi na sporedu kuhančki in druženje ob lučkah. Šele ob prihodu domov sem ugotovil, kako depresivno mesto je Auckland. Saj se nekaj dogaja in imajo številne dogodke, vendar pa je to dogajanje povsem na drugačen način. Med »dopustom« je bilo potrebno malo skočiti tudi na morje. Namreč ne moreš reči, da si bil na morju, če nisi bil na Hrvaškem na morju. Pa tudi če moraš za to prileteti iz Nove Zelandije, kjer celo leto živim streljaj od oceana. 

Še nedolgo nazaj je bil plan, da se Nova Zelandija vzame za enoletno izkušnjo in potem poiščem delo nekje bližje domu. Morda sem tudi zaradi tega dejstva prejšnje leto lažje in brezskrbno sedel na letalo. Vendar pa sčasoma ugotoviš, da je pretežko toliko vnaprej nekaj načrtovati in si zdajle puščam vse opcije odprte, tako da se bom sproti odločil, kakor bo pač naneslo. Na Novi Zelandiji se ne godi slabo, vendar pa bi rekel, da je Slovenija kljub vsemu primernejša za družinsko okolje. Zapustiti domač okoliš je hudičevo sebična odločitev in kot takega se nisem navajen. Pustiti osebe, ki ti nekaj pomenijo, za sabo, jih pogledati v oči in odgovoriti ne vem, kdaj pridem. Ni najlažje, ko ob nekaterih dobiš solzne oči. Tokrat me je veliko bolj stiskalo. Uživati lastno srečo druge pa puščati v negotovosti. Sem pa brez kančna dvoma prepričan, da se vrnem. Številni Novozelandci in Slovenci, ki sem jih uspel spoznati doli, situacijo vsaj na nek način olajšajo, ko zamotiš svoje misli in si lahko aktiven. Lahko da me še vedno piči priti novembra lahko da se odpravim kam drugam, skratka zbogom do prihodnjič in hvala za vse ribe!