Sobota ni bila nič posebnega, le preselil sem se v Newton Lodge hostel z nekoliko več opreme. Tudi tukaj je presenetljivo veliko stalnih stanovalcev in le manjše število dnevnih, tedenskih backpacker-jev. V hostlu je prepovedano piti alkohol, zato je morda tudi nekoliko bolj mirnega značaja. No te malenkosti prej nisem zasledil še nikjer in me je kar rahlo začudilo. Popoldne je še močno deževalo in se nisem nikamor premaknil.

Nedelja je bila rezervirana za izlet v Takapuno. Takapuna leži čez zaliv na t.i. North Shore-u. Prvič sem se končno odpravil malo izven glavne ulice in notranjega obroča. Vso to zelenje, palmice in pritlične stavbe ti dajo občutek tropskega podnebja, končno nekaj povsem drugačnega od betonskega CBD-ja (Central Business District-a).

Takapuna beach s strunjanskimi klifi na levi strani

No glavni namen izleta v Takapuno je bilo iskanje morebitnega srfa. Na isti ulici se namreč nahajajo tri trgovine z nekaj več ponudbe. V bližini živeči Domen mi je bil v veliko pomoč, še posebej z nasveti glede lokalnih posebnosti valov. Še v nobeni trgovini doslej si nisem vzel 2 uri za pomerjanje, primerjanje in dokončni nakup. Večinoma vse nakupe v posamezni trgovini opravim hitreje od 10-ih minut, res nimam pretiranega veselja ali potrpljenja za šoping.

Po uspešnem nakupovanju sva se odpravila še na skledo, ne skodelico, najboljše kave, kar sem jih kdaj poskusil. Nisem kofetkar, pravzaprav sem jo pil manj kot 10x v življenju, ampak tele bi se pa zlahka navadil.

Ob kavi sva se zaklepetala skoraj dve uri, nakar me je povabil še na žar k prijateljema. Žar, žar, žar… 3 ure prekajen jagenček je bil češplja na torti nedeljskega dne. Kakšen srf neki, jagenček za obliznit prste! Nedelja je res v hipu minila in veselo utrujen, z rahlo nervozo pred prvim resnejšim delovnim dnem, sem se odpravil v horizontalni položaj.

Prekajena jagenček in buča