• Vse v Aucklandu malo visi, saj naj bi pod njim ležali ugasneli manjši vulkani. Marsikatera ulica sploh ni vzporedna vpadnici hribine. Nadležno!
• Že večkrat omenjeno vreme. Ne, ni vroče. Poleti naj bi bilo bolje. Tudi dežuje in piha precej pogosto. Zaenkrat sem kratke hlače oblekel le enkrat.
• Nemalo ljudi je nenehno bosih??
• In vsi so navajeni na “mraz” zunaj oz. tudi v hišah.
• Rdeče luči na semaforjih so resnično dolge, neverjetno dolge.
• Ker vozijo po levi, imam velikokrat polsekudni zamik začudenja preden ugotovim, da se avto ne vozi sam, ker ne vidim voznika. 
• Ne glede na to ali voziš kripo ali hud avto, važno da imaš dober auspuh.
• Ko stečem čez cesto, me je res strah, saj nikoli ne vem, s katere strani bo priletel avto.
• Vsaj 30 % je Azijcev in občutek je na čase res smešen.
• Na začetku me je malo skrbela angleščina, vendar sem ugotovil, da govorim bolje od 70 % ljudi tukaj. Določene nacije je na račun izrazitih naglasov tudi praktično nemogoče razumeti.
• Ko v službi govorim po telefonu, si slušalko dobesedno tiščim v uho, da bi razumel hitro kiwi govorjenje.
• Nadležno je vsak dan po telefonu črkovati Đejnez.
• Babice se pri vstopu na bus ne drenjajo, temveč vsi stojijo v vrsti. V vrsti!
• Po navadi se celo pri zadnjih vratih ljudje zahvalijo vozniku, ko stopijo z avtobusa.
• Po hostlih je invazija Francozov, Nemcev in Angležev.
• V trenutnem hostlu ni dovoljeno konzumiranje alkohola. Saj ne da ne bi mogel brez, samo niti eno pivo, wtf?
• V večini hostlov izven centra niso backpacker-ji, vendar stanovalci za dlje čase in tudi več mesecev.
• Zaenkrat nisem opazil še nobenih chemtrail-ov.
• Imajo ogromno kmetij, vendar cene mleka in mlečnih izdelkov so pa neverjetno visoke. Tudi 3 NZD (1,7 €) za liter mleka.
• Dan pred odhodom sem si privoščil “zadnji” kebab, ker sem
  predvideval, da ga tukaj ne poznajo. Prva jed na NZ je bila kebab.
  Mrgoli jih po Aucklandu.

Zaenkrat toliko o prvih malo nevsakdanjih navadah. Ko se še malo bolje asimiliram pa kaj obširneje.