V Barceloni sem bil že na maturantskem izletu v srednji šoli. Takrat smo si jo ogledali v nekaj urah, tokrat pa smo spoznavali nekoliko dlje, saj nismo imeli direktnih letov na Fuerteventuro. Moram omeniti, da imam že v osnovni “odklonilen” odnos do velikih mest in veliko raje zagovarjam naravo ter aktivnosti, ki so povezane z njo. Zatorej je tale zapis morda precej pristranski.

Barcelona kot mesto se mi ne zdi pravzaprav nič posebnega. V dveh dneh potepanja po mestu smo si ogledali Park Güell, Sagrado Familio, ulico La Ramblo, plažo, živalski vrst,… in z izjemo parkov, je mesto le kup betona in prometa, malo ven iz centra pa že neurejene ulice :). Saj ne da je Ljubljana najlepše mesto na svetu, vendar sigurno privlačnejša od velemest. Prednost velikih mest vidim le v tem, da se usedeš na javni prevoz in za 20€ poletiš tudi več 1000km daleč, medtem ko pri nas morda prideš na drug konec države, pa čeprav smo tako majhni. Sicer pa je Barcelona precej živo mesto s številnimi prireditvami na prostem, kjer se ljudje zbirajo, pridejo poslušati glasbo ipd. in to da mestu nek poseben čar, saj imajo “povprečni” turisti veliko za videti.

Zakaj pravzaprav ne maram velikih mest? Ker razen nenehnih ogledov in prevažanja z javnimi sredstvi, skoraj nimaš kaj drugega za počet. Večkrat smo se že pogovarjali, da bi skočili na kratek izlet v London recimo, samo meni se prav ne da “izgubljati časa” z ogledi tisoč in enih zgradb, objektov, muzejev. Mesta in betonske džungle me enostavno ne privlačijo. Tisti ki želi, lahko verjetno resnično veliko vidi, če te pa take stvari ne zanimajo in si enako aktiven/pasiven kot doma, je totalno brezveze. Nekaj si ogledovati samo zato, da boš potem lahko domačim rekel, da si videl to in ono v muzeju pa nima smisla. 🙂 Stvari, ki jih je narava izoblikovala sama naredijo name veliko večji vtis, v kolikor pa to lahko združiš s svojimi aktivnosti pa še toliko bolj.