V ponedeljek smo za študente FGG organizirali ekskurzijo v NEK – Nuklearno elektrarno Krško. Obisk nuklearke zagotovo spada med najzanimivejše izkušnje, nekaj kar si ne moreš ogledati ravno vsak dan. Najprej nas je v kulturnem domu Krško pričakal g. Miran Pribožič, s katerim smo se dogovorili za ogled, si nato ogledali kratek predstavitveni film, se seznanili z delovanjem nuklearke ter pogledali informativni center, ki se prav tako nahaja v samem kulturnem domu.
Drugi del programa je zajemal ogled elektrarne z vodenim sprehodom po klasičnem – nejedrskem delu: sprehod skozi turbinsko zgradbo, ogled nadzorne sobe ter ogled zunanjih hladilnih naprav. Fotografij od tu žal ni, saj vnos elektronskih naprav zaradi morebitnega motenja naprav ni bil dovoljen. V nadaljevanju je predstavljen moj pogled na nuklearko, ki upam, da bo zaradi določenih koristnih, zanimivih, nekoliko nevsakdanjih informacij olepšal pogled na ta vir energije.
Varovanje:
Na območju NEK-a vsekakor dajejo ogromen poudarek na varovanju elektrarne, vendarle gre za objekt nacionalne varnosti. Razporejenih je cca. 150 nadzornih kamer ter polno mikrofonov okoli ograje. Teden dni pred vstopom smo že morali posredovati osebne podatke o skupini obiskovalcev, vstop pa je bil možen le z veljavnim osebnim dokumentom. Takoj po vstopu je sledil rentgen, skeniranje dlani ter kasneje check-in pri vsakem vstopu oz. izhodu skozi katerakoli vrata. Hkrati pa nas je celoten ogled skupinico 15-ih spremljal oborožen varnostnik.
Sevanje: 
Že po naravi, ne verjamem vse na prvo žogo, sploh pa raznim kapricam v medijih, ki se objavljajo; v kolikor ti odgovor na vprašanje ne posreduje strokovnjak za željeno področje. Sevanje je zaradi reakcije zunaj armiranobetonskega hrama, ki je neprodušno zaprt, praktično neznatno, veliko večji vpliv ima lokacija in s tem posledično naravno sevanje. Na Pohorju je to denimo mnogo večje, kot pa je v bližini nuklearke, zatorej le v poduk: izogibajte se Pohorja, nikar na Pohorje…
Varnost:
Dandanes je veliko govora okoli varnosti nuklearnih elektrarn. Še posebej po nesreči v Fukušimi, kjer sicer potres sploh ni bil kritičen, temveč 15m val, ki je preplavil 5m visoko zaščitno pregrado ter pretrgal električno napeljavo, ki je skrbela za odvajanje toplote pri reakciji. Po tem dogodku so vse nuklearne elektrarne v Evropi bile primorane izvesti stresne teste za različne lokacijsko možne vplive: potres, poplave, zdržati teden dni brez zunanjega napajanja itd. Naj omenim, da je v primeru prekinitve električne energije, za potrebo ohlajevanja na voljo 5 generatorjev (2 statična, 2 mobilna in eden dodaten v gradnji), vsi statični pa so sposobni z elektriko samostojno oskrbovati elektrarno teden dni.
Potres
Mnoge skrbi potresna varnost elektrarne. NEK je projektirana na projektni pospešek 0,3g = 2,94 m/s^2, medtem ko je vrednost 475 letne povratne dobe na območju Krškega 0,2g = 1,96 m/s^2 oz. po domače: verjetnost prekoračitve pospeška 0,2g v 50 letih je 10%, s tem da je tukaj mišljeno, da pride recimo do pospeška 0,225g in je vrednost 0,3g kar daleč. Nuklearke na Japonskem morajo prestajati tudi pospeške večjih od 2g! Torej tukaj ni vprašanje, ali je mogoče zgraditi potresno dovolj varno elektrarno; konstrukcijsko je seveda vse mogoče, vendar v mejah smiselnosti, saj se takih pospeškov kot na Japonskem ne pričakuje.
Poplave
Leta 2010 so Slovenijo prizadele močnejše poplave, seveda tudi reka Sava, s pomočjo katere se NEK ohlaja, ni bila izjema. Elektrarna je bila namensko postavljena na levem bregu – višjem nivoju, medtem ko se Sava ob morebitnih visokih poplavah razliva preko desnega brega na polje.
Eksplozije
Najbolj tipična zgradba na območju je seveda armiranobetonski zadrževalni hram meter debeline, njegova funkcija pa je, da ob zadrži sevanje ter ohrani konstrukcijo v primeru kakega zrušenja letala. V notranjost je enake oblike nekoliko odmaknjen še dober centimeter debel jeklen obroč. Funkcija le-tega je zadržati eksplozijo v primeru nesreče v jedrskem reaktorju. Enkrat letno ga tudi preizkusijo na tlak 3,6 atmosfere, s čimer simulirajo eksplozijo. 
Suma sumarum: 
potrošnja električne energije se na žalost ne zmanjšuje, ravno nasprotno, vsako leto so potrebe višajo. Na tem mestu težko razumem goreče nasprotnike gradnje drugega bloka NEK-a. Najcenejše pri nas so Dravske elektrarne (cca. 20€ na MWh), saj ima reka konstanten pretok, sledi nuklearka s 30€ na MWh, daleč zadaj in popolnoma izven konkurence pa famozni TEŠ 6 z najbolj optimistično oceno 70€ na MWh. Morda se zdi začetna investicija preliminarno ocenjena na 3 do 5 milijard evrov (odvisno od kapacitete) za izgradnjo drugega bloka velika, vendar je tak vir energije najbolj efektiven, ne onasnežuje in nima nobenih dodatnih vplivov na okolje.
Še vedno niste prepričani? Ste vedeli recimo, da so Finci popolnoma zaustavili gradnjo hidroelektrarn, saj premočno posegajo v okolje in zdaj na novo gradijo dodatno nuklearno elektrarno… pa so v vseh pogledih pred nami. Tudi skrb pred katastrofo je nekako odveč – že res, da ne boste umrli od udarnega vala, no pa saj tudi na drugem koncu Slovenije že ne bi, vendar se v Evropi (186 natančneje) in bližini Slovenije (Madžarska, Nemčija, Švica) nahaja kar nekaj elektrarn, kjer bi se ob katastrofi zaradi povišanja sevanja lahko za nas zelo slabo končalo. Zdaj ali spraviti celotno Evropo na grmado, nasprotovanje gradnji samo pri nas pa je v siceršnjem primeru kontradiktorno. 🙂

vir 1. in 5. slike: nek.si