V ponedeljek, 5. decembra 2011, smo v Študentski organizaciji Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v sodelovanju s Študentskim idejnim laboratorijem (ŠIL) in CBS Inštitutom organizirali predavanje na temo inovacij v gradbeništvu – Seminar inovacij. Dogodka v predavalnici P I/1 se je udeležilo okoli 100 študentov ter ostalih zunanjih obiskovalcev. Za vse udeležence se je priskrbel tudi dnevni izvod revije Finance, prilogo Moje finance ter novembrsko številko revije Manager.
Po kratkem uvodu Študentske organizacije FGG je prisotne nagovoril dekan prof. dr. Matjaž Mikoš.
Študentski idejni laboratorij
Za tem je sledila prva obširnejša točka programa, predstavil se nam je Študentski idejni laboratorij (ŠIL), ki deluje pod sloganom »Idejam dajemo srce«. ŠIL je center za vzpodbujanje študentskega ustvarjanja in aktivnega delovanja v gospodarstvu. To je prvi tovrstni center v Sloveniji, ki omogoča študentom stik s podjetji in obratno. ŠIL svoje poslanstvo aktivno izvaja preko dveh projektov: Tovarna idejnih možnosti (TIM) in Kadrovske inovacije (K-INO).
TIM deluje v obliki natečaja, kjer podjetje postavi izziv s svojega področja, ŠIL pa podjetju predlaga usmeritve, glede na obstoječo študijsko bazo. ŠIL s podjetjem določa cilje in pa časovni rok za izvedbo, vse ostalo pa je v rokah ŠIL-a samega. Po pregledu potencialnih rešitev podjetjem posredujejo najboljše možnosti.
K-INO pa lahko uporabljajo podjetja, ki potrebujejo specifična znanja in spretnosti posameznih študentov ali skupin. ŠIL podjetjem ponudi bazo študentov z zahtevanim znanjem in vodi logistiko podjetje – študent ter študent – podjetje. Podjetje lahko spremlja rezultat, ostalo pa naredi ŠIL.
Organizacije, ki sodelujejo s ŠIL-om, aktivno prenašajo znanje iz akademskega okolja v gospodarsko prakso.
Organizacije, ki sodelujejo s ŠIL-om, aktivno prenašajo znanje iz akademskega okolja v gospodarsko prakso.
Osrednje predavanje
Kako od ideje do končnega produkta? Kako lahko zaščitim svojo inovacijo? Kako razvijem tehnično inovacijo? Na katere probleme lahko naletim pri tehničnem inoviranju? Imam inovacijo in jo želim prodati! Vse to in še mnogo več je sledilo v glavnem predavanju mag. Aleša Kralja iz CBS Inštituta.
Osnovni pojmi
Najprej nam je pojasnil nekaj osnovnih pojmov in sicer nastanek izuma, kaj je patentna zaščita, kako nastane inovacija in zakaj sploh izumljamo.
Izum je predmet, postopek ali tehnika, ki pomeni novost in je delo človeškega uma. Pod določenimi pogoji je mogoče izum pravno zaščititi s patentom.
Tehnično inoviranje pomeni uvajanje novosti na tehničnem področju, tehnično vrednotenje invencije pa pomeni odkrivanje in vnašanje novih elementov. Razumeti moramo tudi inventivno raven, ki pomeni netrivialnost izuma. Izum mora torej biti nerazvrednoten in na koncu tudi industrijsko uporaben.
Nato pride na vrsto ekonomsko vrednotenje invencije. Pri tržni analizi se vprašamo, kakšna bo velikost trga za izum, pri tržnostni analizi pa kakšna je sposobnost penetracije izuma na trg. Na koncu se izvede še analiza izjemnih lastnosti.
Nato pride na vrsto ekonomsko vrednotenje invencije. Pri tržni analizi se vprašamo, kakšna bo velikost trga za izum, pri tržnostni analizi pa kakšna je sposobnost penetracije izuma na trg. Na koncu se izvede še analiza izjemnih lastnosti.
Pri tehničnem inoviranju moramo pomisliti tudi na patentno zaščito. Najprej se moramo vprašati, kaj smo sploh izumili, kdaj se zahtevek za patent vlaga in kdaj ne. Ponavadi se zahtevek za patent ne vlaga takrat, ko smo iznašli novost, ne pa izuma.
Izum namreč nastane, ko lahko pokažemo delujoč prototip ali razpolagamo z informacijami za oblikovanje patentnih zahtevkov. Izumili smo tisto podrobnost, ki ni že drugače znana (kjerkoli objavljena ali prikazana), ter smo to podrobnost dognali pri raziskovalnem delu ali pa jo uganili. Avtorji so tiste fizične osebe, katerih prispevek se odraža v patentnih zahtevkih.
Izum namreč nastane, ko lahko pokažemo delujoč prototip ali razpolagamo z informacijami za oblikovanje patentnih zahtevkov. Izumili smo tisto podrobnost, ki ni že drugače znana (kjerkoli objavljena ali prikazana), ter smo to podrobnost dognali pri raziskovalnem delu ali pa jo uganili. Avtorji so tiste fizične osebe, katerih prispevek se odraža v patentnih zahtevkih.
Patent
Prijava patenta stane približno 5000 €. Preizkus, morebitni popravki in prevodi še dodatnih 5000 €, vzdrževanje pa tudi 100.000 € ali več. Patentne zaščite ne vlagamo, kadar pričakujemo, da bomo prodali le malo izdelkov npr. za največ milijon €. Ne delamo je tudi, ko menimo, da izdelek ne bo vzdržal na trgu več kot pet let, ali pa če je izum tehnološki postopek, ki ni razpoznaven iz prodajnega izdelka.
Prodaja izuma
V kolikor je delavec lastnik izuma, ima delodajalec prednostno pravico pri nakupu izuma pod posebnimi pogoji. Delavec mora delodajalca obvestiti o nastalem izumu, nato pa ga mora delodajalec v roku treh mesecev obvestiti, ali izum prevzema omejeno ali popolno oziroma ali ga sploh ne. S prevzemno izjavo preide pravica do izkoriščanja izuma na delodajalca. Delavcu v tem primeru pripada nagrada za izum, ki mora odražati gospodarsko korist izuma, prispevek delodajalca k nastanku izuma in naloge delavca v podjetju. S podpisom pogodbe o nagradi preide lastninska pravica izuma na delodajalca.
Licenčnina se določa po načelih prostega trga. Največkrat se jo določi v deležu od prodane količine, ki ga določa licenčna stopnja. V pomoč pri pogajanjih služi pravilo ene četrtine, ki postavi izhodišče za pogajanje. Licenčnina je običajno ena četrtina dobičkonosnosti izuma ali drugačne gospodarske koristnosti, če izum ne ustavlja dobička. Licenčne stopnje pa so v realnosti zelo različne.
Licenčnina se določa po načelih prostega trga. Največkrat se jo določi v deležu od prodane količine, ki ga določa licenčna stopnja. V pomoč pri pogajanjih služi pravilo ene četrtine, ki postavi izhodišče za pogajanje. Licenčnina je običajno ena četrtina dobičkonosnosti izuma ali drugačne gospodarske koristnosti, če izum ne ustavlja dobička. Licenčne stopnje pa so v realnosti zelo različne.
V primeru prodaje izuma obstaja več pogajalskih strategij – eno ali večdimenzionalna pogajanja. Enodimenzionalno pogajanje pomeni vlečenje vrvi – kdor bolj potegne, zmaga; večdimenzionalno pogajanje pa pomeni, da je optimalna tista točka, pri kateri je skupna korist obeh strani največja. Pogajanja za prodajo licence so enodimenzionalna. Običajna licenčna pogodba vključuje pogodbeni stranki, predmet, začetno stanje in kupnino, posebna licenčna pogodba pa vsebuje pogodbo razširitve skladovnice patentov in navzkrižno pogodbo.
Aktualno
Naslednja pomembna zadeva, na katero je opozoril z vidika inovatorja, je pregled nad makroekonomsko sliko trga. Zelo pomembno je namreč opazovati cene energije ter gospodarsko rast. Med drugim ravno na osnovi omenjenega so se v CBS inštitutu osredotočili na inovacijo prosojnih kot tudi prozornih panelov s toplotno prehodnostjo 0,2 W/m2K, kar v stavbarstvu predstavlja špico na svetovnem trgu. Za primer: po karakterističnih podatkih so trenutno najbolj izolativna vakuumska okna in imajo to vrednost 0,5! Hkrati je predstavil probleme, s katerimi so se soočali pri razvijanju inovacije, ter kako so poskrbeli za ostale tehnične lastnosti, kot so prehod toplote, zvok, potres, odziv na požar,…
Za konec pa nam je podal še nekaj usmeritev ter odprte inovacijske smeri z gradbeniškega vidika:
Obvladovanje energije stavbe
- Geotermalne – toplotne črpalke
- Stavbni ovoji (GULT = g, T, LT)
- Izkoristki tehničnih naprav
Obnovljivi viri energije
- EROEI – Energy return on energy invested
- Vetrnice z 10 in več MW
- Višinska energija vetra na višini 800m od tal in višje
- Foto meta oz. umetna fotosinteza
Po predavanju je bila za udeležence seminarja pripravljena še pogostitev, zanimivost samega predavanja pa je debato med poslušalci in predavateljem podaljšala celo za debelo uro.
PDF predavanje (klik na sliko)