Slovenija ostaja namreč neporažena. Sreča nam je na tem evropskem prvenstvu kot zgleda res naklonjena. Pa ne samo sreča, tudi znanje in lahko rečem izredna zanesljivost ter moralna, psihološka stabilnost. Sposobni smo se tudi po izgubljanju -15 točk vrniti v igro in celo zmagati končnico. Danes smo zopet prikazali dobro predstavo v drugem polčasu. V prvem se je očitno videlo, da smo preslabo skakali v obrambi, kasneje pa se je to popravilo in za dobro obrambo -> pride dober napad. Turkom smo v zadnji četrtini barko potopili do konca. Vse skupaj pa se je začelo s trojkami Slokarja, ki moram reči, da me je pozitivno presenetil. Namreč nikoli ga nisem videl v dobri luči, saj se mi je zdel premalo odločen in neroden, sedaj pa se je odlično izkazal kar v “šuterski” vlogi. Trije meti za tri in devet točk. Meni se je ob njegovem metu kar smejalo, nisem si nikoli mislil, da je kaj takega kdaj sposoben. Seveda za odlično predstavo ni on edini krivec, vendar nanj gledam, kot povod za odličen niz v zadnji četrtini. Dobro igro je danes odigral tudi Nesterovič, ki je zanimivo, kar trikrat zabil! Ponavadi se odloči za polaganje, vendar to kar je danes pokazal, se tudi spodobi za takega centra. Pohvaliti je potrebno res vse, saj so se zbrali in zmago pripeljali do konca. Nekoliko sem sicer zatrepetal, da se ne bi ponovila zgodovina iz lanskega svetovnega prvenstva, ko so nas Turki pokopali z njihovimi meti za tri točke, vendar se k sreči to ni zgodilo in zmaga je ostala v naših rokah.

Bravo Slovenija, četrtfinale je tu! Naj odmeva slovenska glasba po Madridu -> med time out-i kot lahko slišite, jo stalno vrtijo.

p.s.: jutri ne bo nobene objave, v ponedeljek pa sledi prispevek formule 1 v živo iz Monze.