Dva meseca nazaj sem res na hitro, brez velikega premisleka kupil avto. Izbire je bilo na spletnih portalih sicer precej, vendar pa večina dobrih avtomobilov gre v nekaj urah. Tako podrobnega iskanja si zaradi dela nisem mogel ravno privoščiti niti nisem imel hitrega prevoza do prodajalcev. Z avtobusom na drugi konec Aucklanda si pa seveda po vsej verjetnosti prepozen. Zaradi raznih nevšečnosti (beri: radiator, vzmetenje, menjalnik,…) sem se odločil za iskanje novega. Preden sem kupil prvega, nisem imel veliko znanja o avtomobilih. Najbolj pomembna stvar, ki sem jo gledal, je bila notranjost. O motorju in ostalih zadevah, na katere je pri rabljenih avtih potrebno biti še toliko bolj pozoren, nisem imel pojma.

Google mi je bil v precejšnjo pomoč pri diagnosticiranju raznih napak kot tudi kot tudi pri nakupu nove rakete pred tednom dni. Zdaj precej dobro vem, kaj vse moram poleg notranjosti pregledati, preden izkažem interes za nakup. Neverjetna razlika je, če si pripravljen vložiti že dobrega tisočaka evrov več. Kupovanje evropskih avtomobilov so mi sicer odsvetovali, saj naj bi bili rezervni deli dražji, tako da bomo videli, kako se bo vse skupaj obneslo. Če ne drugega, so vsaj smerokazi in brisalci na “pravilni” strani volana in niso zrcaljeni kot pri azijskih avtomobilih. S 5-imi cilindri in 2.4 motorjem je tudi neprimerno bolj poskočna v primerjavi s prejšnjo raketo. Ima me, da bi tole lahko kje letelo bolj kot pa 100 km/h. Res nadležno je, ko imajo v določenih obdobjih celo ničelno toleranco do prekoračitve hitrosti. In kljub nizkim “maksimalnim” hitrostim, so še vedno precej slabi vozniki. No, da pa ne bom preveč hvalil svoje srečne izbire. Po slabih 500-ih kilometrih se je tudi že na novi raketi prižgala lučka za izpušne pline, za kar je bilo potrebno skeniranje napake in servis. Trenutno sta pri hiši še vedno dve raketi, se pa prejšnje mislim brez pretečene solzice znebiti karseda po hitrem postopku.

Nova raketa
Avto sem uspešno kupil na spletni dražbi preko Trademe.co.nz, portal podoben Bolhi. Med igranjem košarke sem si vzel 3 minute premora in uspešno dvignil zadnji “bid”. Kar nekaj Slovencev v Aucklandu namreč poleg srfanja združuje tudi košarka. Z ekipo Triglav smo prijavljeni v rekreativni ligi, pri čemer smo med drugim v petek uspešno preskočili prvo oviro. Naslednjih 19 tednov nas čaka vrsto zanimivih dvobojev, čeprav je po prvi tekmi preoranjeno oceniti nivo košarke, vendar pa se mi dozdeva, da nivo držijo predvsem evropski priseljenci. Maori ne delujejo tehnično podkovano, so pa izjemne omare. Ga ni Maora, ki bi imel pod 110 kg in bil nižji od 190 cm. Kako se bomo torej zoperstavili in še kaj novega pa v naslednjih objavah.

Triglav po prvi zmagi. Na naslednji tekmi pa tudi v slovenskih barvah.