Ko poslušaš zgodbice iz tujine, imaš občutek kot da se vedno cedita le med in mleko. Na morebitne bolj klavrne prigode ali pa dejanske stroške življenja pa beseda bolj poredko nanese. Sledeč zapis je namenjen ravno temu, da bi bralci lahko dobili nekoliko bolj realno sliko življenja na Novi Zelandiji. Žar in plaže so sicer na rednem meniju, je pa poleg omenjenega tudi tukaj kup neizbežnih stvari kot povsod drugo po svetu.

Kar imam najraje je, da gotovine praktično ne uporabljam. Vsi, res vsi, so navajeni plačevati s karticami. Doma načeloma začneš zavijati z očmi, če nekdo v trgovini pred tabo želi plačati s kartico, tukaj pa vse funkcionira preko njih. Temu primerno je optimiziran tudi postopek plačevanja, saj vse opraviš sam. Nihče te ne bo grdo gledal niti, če želiš s kartico plačati le žvečilne gumije za 60 centov. Prednost plačevanja s karticami pa je hkrati, da imaš nenehno vpogled v stanje svojega računa in točno veš kaj in kje si zapravljal. Ne potrebuješ voditi posebne evidence, vpogled v spletno banko takoj pokaže realno sliko.

In ko si urejaš bivanje, potrebuješ kupiti res vsako malenkost, ki je morebiti nisi prinesel iz Slovenije. Žlico za obuvanje čevljev, likalnik za oblačila, kolenčnik, košarkarske copate… in ravno vseh teh “malenkosti” se pravzaprav ogromno nabere, kjer vsaka takoj stane 15-20 NZD (10-14 €).

• 130 € – najemnina sobe (okoliš Remuere je sicer eden dražjih)
• 60 € – hrana
• 50 € – bencin
• 130 € – nenačrtovani stroški (popravila, razne “malenkosti”)

Tedenski in ne mesečni odhodki, če je morebiti kdo spregledal. In če nisi pazljiv, lahko denar kaj hitro kopni.

Prihodki na drugi strani so seveda odvisni od vrste dela, ki ga opravljaš. Predvsem kar mi je zanimivo je, da so minimalne plače “vezane” na vrsto poklica in ni tolikšnega izkoriščanja v gospodarskem sektorju. Doma ti nemalokrat ponudijo karseda nizko plačo in upajo, da boš sprejel ponudbo in s tem imel vsaj službo, četudi ne boš zadovoljen s svojo odločitvijo. Večina delodajalcev ima na Novi Zelandiji precej drugačen odnos do svojih zaposlenih, saj se zavedajo, da njihovo dobro počutje pripomore k večji produktivnosti. Veliko bolj so se oni pripravljeni tebi prilagajati, dokler imaš “fair” odnos do svojega dela. Vsekakor je pomembno dejstvo, da se razmere na trgu kljub vsemu ne morejo primerjati. Druga zgodba so fizična dela, ki jih opravljajo večinoma tujci, ki pridejo na Novo Zelandijo in si želijo poiskati relativno enostavno zaposlitev. Za dober zaslužek potrebuješ večinoma konkretno poprijeti za delo in biti hkrati pazljiv pri odhodkih. No, ti pa v takem primeru sicer  razni delodajalci na kmetijah ponudijo v zameno vsaj brezplačno bivanje.

Upam, da sem s tem zapisom lahko prikazal tudi drugo plat življenja na Novi Zelandiji, sedajle pa me po napornem dnevu na plaži in valovih čaka žar.