Ja, gremo! Z novim letom smo se 4-je prijatelji med sabo odločili, da »ne jamramo« ter vedno gledamo pozitivno in rečemo »ja« ne glede na vprašanje. V okviru razumnosti da smo si na jasnem. In zakaj ne bi v kombinaciji z omenjenim pogledom na svet izkoristili poletja karseda tem bolje. Ko se enkrat odločiš in gledaš pozitivno na stvari, pravzaprav sploh ni takšna muka kot se ti morebiti sprva zdi. Vsaj pri sebi si lahko rečeš, da si nekaj naredil. Pretekli vikend smo se odločili, da jo mahnemo proti Coromandlu. No, dva sta našla izgovore, da tokratni izlet spustita. Toliko o novoletnih zaobljubah. Situacija novoletnih zaobljub je verjetno precej podobna še pri marsikomu. Srfe sva vrgla v avto in hop proti jugu. Valov sicer nisva ujela, sva pa zato naredila zanimiv slalom po Coromandlu, od Cathedral Cov-ae, Hot Water Beach-a pa vse do severne Waikowe.

Na poti do Waikowe sva se ustavila na pici v Purangi Winery. Ambient rahlo spominjaa na kakšno izmed dalmatinskih konob, vendar kjer za razliko namesto pod vinsko trto obeduješ pod kiviji. Da je podobnost vse prej kot naključje, je sledilo še presenečenje v kleti na drugi strani stavbe. Slovenski tolarji na steni in pa domača slivovka na polici. Srce mi ni pustilo, da bi odšel brez steklenice, za katero mi je možakar namenil še popust za »lokalce«. Takšne majhne stvari se te prav dotaknejo, ko jih po naključju najdeš na drugi strani sveta. Komaj čakam prihajajoče vikende kam nas bo »ja« ponesel. Sploh ne pomnim, kdaj sem nazadnje preživel cel dan doma, verjetno že več mesecev ne.