Šele ko so me domači opozorili naj kaj napišem, sem ugotovil, da se že dva tedna nisem javil na blogu. Kaj je novega? Raketa ima nov radiator in tesnilo glave motorja na srečo ne pušča. Kljub temu me je mehanik kar dobro olupil, slabih 500 €. Ne vem sicer zakaj avto kličem raketa, če so pa omejitve na avtocesti 100 km/h z občasnimi ničelnimi tolerancami prekoračitve hitrosti. Me prav zanima, če se bom po prihodu nazaj v Slovenijo na začetku tako cjazil po slovenskih avtocestah.

Auckland deluje precej zdolgočasen. Sicer mu morda le nisem še dal dovolj priložnosti, da bi obiskal kakšnega izmed odprtih festivalov, koncertov ali kina pod zvezdami. Za vikend zato vedno raje pobegnem kam na valove, dokler so čez poletje še dobri pogoji. Prejšnji vikend je bil zopet na sporedu Forestry, Te Arai Point in Whangamata. Vse v enem dnevu in ko si 6, 7 ur v vodi, zvečer čutiš tisto prijetno utrujenost. Med tednom smo imeli tudi manjši slovenski piknik pri Lani, zahvaljujoč Val202, trenutno najbolj znani Slovenki na Novi Zelandiji. Celoten intervju lahko poslušate na sledeči povezavi.

Včeraj pa sem se ravno vrnil iz Raglana, majhnega srferskega mesteca na zahodni obali. Imeli smo podaljšan vikend, tako da sem jo mahnil malo “dlje”. Malo sem cepetal, če bo zopet kaj narobe z avtom, pa vendar je zdržal vse “napore” in klance brez problema. V Raglanu vse poteka sproščeno, nobene živčnosti, čisto drugačno vzdušje od Aucklanda. Nekoliko me spominja celo na Fuerteventuro in Corralejo. Sama obala ni nič posebnega, Hrvaška ima neprimerno lepšo, vendar pa ocean ima kljub vsemu svoj čar. Prespal sem v Kariori hostlu, nahajajoč sredi gozda in brez telefonskega signala. Raglan je bil totalen odklop od tedenskega življenja in kamor jo bom zagotovo še popihal. Zdajle pa že odštevam dneve do naslednjega vikenda, na kateri konec se bomo odpravili pa bo povedala napoved swella.