“Respect the locals. Me, one person, one car. You, five person, one car. Me is local, he is local.” So bile včeraj v polomljeni angleščina prve besede lokalca na Punta Gordi. Nekateri so pač nekoliko nastrojeni, čeprav smo bili prvi na line-up-u in nismo še niti poskušali ujeti katerega izmed valov. Dvourni session se je zaključil s kar nekaj lepo odpeljanimi valovi, če ne bi bilo lokalcev bi bilo pa sploh perfektno.

Sicer pa čas na otoku beži zelo hitro in v petek sem se za zadnjih osem dni preselil v hišo h Koholi, ki sem jih spoznal tukaj. Sprva sem sicer nameraval v hostlu ostati dva tedna, vendar ravno to je čar, če potuješ naokrog sam in v lastni režiji, saj spoznaš ogromno novih ljudi.

Koholin osebni avto je trenutno še vedno pri mehaniku, čakajoč na popravilo in zato avto najemamo sproti za nekaj dni. V petek smo surfali še na Rocky Pointu, ki je pravzaprav najbližji spot v Corraleju, od hiše oddaljen le kakšnih 10 minut pešaka. Dopoldne so valovi sicer izgledali precej v redu, kasneje pa so se ob plimi in oseki nekoliko zmanjšali, tako da si na primeren val v vodi čakal tudi po 10 minut. Le-tega res ne želiš zgrešiti ter morebiti čakati nadaljnjih 10 minut :). Na Rocky Pointu se oseka še kako pozna, saj se morje povleče povsem navzven in namesto 5-ih metrov ob plimi, hodiš 50 metrov po spolzkih in ostrih skalah. Proti večeru smo se odpravili še do shaperja Joyasa, ki je popravil eno izmed desk in nato na Stairway beach ter tam posneli še nekaj dodatnih posnetkov. S klifa do plaže vodi precej strma stopničasta pot brez ograje in ni ravno primerna za ljudi s strahom pred višino. So bili kar mojstri tisti, ki so to gradili, malo opaža pa je za vsak slučaj še vedno pod stopnicami :).