Z namenom, da čim več odnesem od samega srfanja in hitreje napredujem, sem se po večih priporočilih odločil surf šolo Tribu. Zakaj je pametno na začetku izbrati šolo? Vsekakor je dobro najprej imeti nekaj malega teoretičnega znanja o morju, valovih, kako se gibljejo tokovi, o varnosti, kasneje pa še o pravilnih tehnikah vstajanja in ravnotežja na srfu. Srfanje je, kot sem že v prejšnjih objavah omenil, eden težji športov, s katerimi sem se ukvarjal, zato so prve učne ure za nadaljevanje še toliko bolj pomembne. Na posnetkih izgleda zelo enostavno, v vodi pa kaj kmalu ugotoviš, da je srfanje fizično zelo izčrpljujoče. Vsakih 20 minut potrebuješ počitek, saj roke od vsega pedlanja in vstajanja kar ne ubogajo več. Srfali smo na peščeni plaži Baleal v neposredni bližini Peniche-a. Peščene plaže (Beach break) so za začetnike primernejše, saj je sprva prisotnega kar nekaj padanja, na mivki pa se ti ne more kaj hudega zgoditi, razen če nisi zagrizen skakalec z deske na glavo v 30 cm globoko vodo.
Prvi dnevi so posvečeni predvsem srfanju na penah, ko se val že zruši in potuje proti obali, kasneje pa že poskušaš ujeti tudi kakšen val, ki je šele v fazi podiranja. Naši jadranski valovi se nikakor ne morejo primerjati. Za primerjavo, pri nas te meter visok val komajda malo premakne, tukaj te meter visok val odnese 15 metrov stran. Obalo ob oceanu zadane swell in povzroči premike ogromne količine vode z valovno dolžino tudi večjo od 20-ih sekund. Tok za valovi je pri tem izjemno močan, kot da bi stal v reki oz. deroči vodi in ob vsem upiranju ter plavanju proti valovom potrošiš ogromno energije. Na koncu pa si preveč utrujen, da bi sploh ujel val, vstal in se odpeljal nazaj proti obali. Na 10. sliki se v ozadju lepo vidi kar konkreten val in če se tak neposredno zruši nate, te kar nekaj časa drži in premetava pod vodo. Ne ravno najlepši občutek, preverjeno :).
Potek dneva je izgledal nekako takole:
- 8:30 – zajtrk
- 10:30 – odhod na plažo
- 11:00 – šola srfanja
- 13:00 – prosto srfanje, ležanje na plaži
- 17:00 – odhod s plaže
- 19:00 – večerja
- 21:00 – druženje
8 srfrskih dni je minilo, kot bi trenil; super družba, ambient, hrana in najpomembnejše seveda samo srfanje, res supersonična izkušnja in toplo priporočam poizkusiti. Nekaj novega, nenavadnega in predvsem odbitega za nas Slovence, ki se večinoma hodimo v morje le namakat. S kolegi že rahlo razmišljamo o naslednjem poletju kam in kako 🙂
Foto: Urban Žajdela, tribu.si
Super napisan blog. Js sm tud užival na Fuerteventuri 🙂
Darko