Pretekli teden sem si zastavil malce nenavadno nalogo, in sicer da bom poskusil pri plačevanju uporabljati zgolj svojo debetno Maestro bančno kartico, gotovina oz. dvig na bankomatu jok brate odpade. Še vedno sem imel s sabo denarnico, saj je v njej še kup drugih kartic (osebna, vozniška, urbana,…), le gotovine ni bilo notri. Celoten teden je potekal gladko, brez problemov, no sicer pa saj plačevanje s kartico ni nobena umetnost, če je le stanje na računu dovolj veliko. V celem tednu le na dveh mestih nisem mogel uporabiti bančne kartice: nakup sendviča na avtomatu in nakup pijače na eni izmed študentskih prireditev. Pos terminali so pristotni dobesedno že povsod.
Pravzaprav ali ste vedeli, da lahko z debetno Maestro kartico plačujete tudi v tujini in to brez kakršnih koli provizij? V trgovini, lokalu, na bencinski črpalki, smučišču, praktično kjerkoli. Kartica ne pozna meja in lahko olajša marsikaj, še posebej če potujete izven evroobmočja in tako ni potrebe po konstantni menjavi valute. Nekaj je seveda dobro imeti v “štumfu”, za vse ostalo pa je tu, kakor pregovor pravi, Mastercard :).
No in še preden se je teden plačevanja z bančno kartico končal, mi je jo uspelo tudi prvič v življenju izgubiti. Slednje sem ugotovil šele dan kasneje in po kratkem brskanju po spominu se mi je posvetilo, da sem jo pozabil na samopostrežni blagajni v eni izmed trgovin. Kje ste jo izgubili oz. nazadnje uporabili lahko preverite na svoji spletni banki, pri čemer pa je skrb da bi vam kdo olajšal račun bolj kot ne odveč. Namreč verjetnost, da bi vam v treh poskusih ugotovili 4-mestno PIN številko, je 0,06%; upoštevajoč dejstvo, da števke vpisujemo naključno. V 100ih letih se vam bo prej porušila hiša, kot pa da bo pri enkratni kraji nepridipravu uspelo dvigniti denar z vaše bančne kartice. 🙂 Svojo bančno kartico sem nato po nekaj dneh dobil nazaj in šele ob dnevih brez ugotoviš, da brez nje praktično ne moreš nič in kako je lahko košček plastike tako nepogrešljiv.