Lanska obilica snežnih padavin je poskrbela tudi za črno statistiko snežnih plazov, hkrati pa sprožila številne komentarje o smučanju oz. deskanju izven urejenih smučišč. Večina teh izjemno negativnih, nekaterih celo preko meje dobrega okusa, češ čisto prav jim je, kaj so pa izzivali. Anonimke na spletnih portalih ignoriram, a ker je bilo večinsko mnenje tako, si ne morem pomagati, da ne bi podal svojega pogleda na zadevo.

Smučanje ali deskanje izven urejenih smučišč po “celcu” je lahko prav tako varno, se je pa potrebno držati še nekaterih drugih varnostnih načel poleg nošenja zaščitne opreme. Pravzaprav celo menim, da je vožnja po neurejenih progah varnejša. Zakaj? 

Nekatera slovenska smučišča in proge so prenatrpane, skoraj ni užitka se peljati po progi, saj je potrebno biti vseskozi izjemno previden in paziti na ostale. Znanje marsikaterega smučarja oz. deskarja je za trenutno opremo prešibko in posledično so hitrosti velike, trki pa lahko zelo močni. Konkretno me stisne pri srcu, ko vidim nekoga, ki pikira naravnost po strmini in že na videz daje občutek negotovosti. Torej ne vidim razloga, zakaj se ne bi odpravil malo izven steptanih prog, kjer imaš popolno svobodo, občutek vožnje po oblakih brez oziranja nazaj v strmino pred mogočimi “padalci”.

Zunaj urejenih prog pa sicer preži na nas druga nevarnost, kateri je potrebno nameniti pozornost, in sicer plaz. Snežni plaz je značilen za pobočja z naklonom med 25° in 60°, največja verjetnost proženja pa je pri 38°. Poleg nagiba pobočja, intenzivnosti sneženja in količine novozapadlega snega na nastanek plazu vpliva tudi kakovost in oblika zemljišča ter veter.

Kateri plaz je najbolj nevaren? Vsi…

Možnost proženja plazov zmanjšamo tako, da se spuščamo po relativno varnih terenih, kot so: grebeni, blage vesine, gozd, področja brez napihanega snega, med skalami in podobno. Pri spustu prav tako ne režemo celotnega pobočja, če pa že moramo, to naredimo čim višje in ne skupinsko. V kolikor se spuščamo po terenih, kjer je možnost proženja snežnih plazov, je toplo priporočljiva tudi varnostna oprema: lavinska žolna, plazovna sonda ter lopata. V lanskih dveh primerih variatnih spustov (ob urejenih progah) res da nihče ni imel pri sebi lavinske žolne, vendar je k sprožitvi plazov pripomogel splet nesrečnih okoliščin, katere so se slučajno poklopile.

Še nekaj multimedijskih vsebin s predvčerašnjih spustov po nesteptanih površinah.