Življenje izven mesta se ne more primerjati z ničemer. Tu ne mislim nekje v Alpah ali zaselkih, temveč v manjših krajih z okoli 1000 – 2000 prebivalcev, kjer je ravno pravšnja mera storitvenih dejavnosti, nakupovalnih možnosti, telekomunikacijskih storitev (važno da internet dela kot mora) ipd. Mir, narava, a vseeno vse stvari na dosegu krajše vožnje s kolesom. Ni je stvari, ki bi me prepričala, da bi se preselil. Betonske džungle me niti pod razno ne mikajo. Ponoči je strah pred sprehajanjem popolnoma odveč, kar marsikateri tujci sploh ne morejo verjeti. Tukaj imamo vse kar je potrebno za življenje, v Ljubljano pa tudi ni problem skočiti po kakih večjih nakupih – 40 minut pa si tam. Res da je potrebno skozi leto urejati stvari okoli hiše, a se to opravi z lahkim srcem, ko pa je naokoli toliko prostosti v pravem pomenu besede.

Ribnik je sicer sosedov 🙂 Preostale slike z vrta so imele občutno preveč šuma (recimo 1. slika), tako da bo počasi potrebno razmišljati o investiciji v kak boljši digitalni fotoaparat. Zdajšnji DSC p-73 je že precej v letih…