Športni dan sicer že v petek, a šele danes zapis. Zakaj? nimam pojma… Morda pomanjkanje časa -> sobota iskanje obleke za maturantski ples in skorajšnji živčni zlom. Sem pač tip človeka, ki (izjemno) ne rad gre po nakupih. Če že grem, sem v maksimalno 10 minutah že zunaj z vrečko. 10 minut je tistva sprejemljiva kvota, na razprodajah pa sem zapravil kar 20 minut preveč. Katastrofa, nesprejemljivo :). Kasneje zvečer malo praznovanja, naslednji dan nedelja pa malo poležavanja – don’t ask why…

Torej, Krvavec. Bil je tam, samo videlo se ga ni. Na 6-sedi na vrhu taka megla in veter, da smo imeli vsi čisto zbegano orientacijo. Sam sem mislil, da stojim na miru, medtem ko sem čakal druge, a glej ga zlomka -> premikal sem se. Nič čudno na prelomnici me seveda vrglo po tleh, meni v glavi pa nič jasno kam padam, ker nisem videl naklona tal. Del možganov zadolžen za zaznavo slike čisto zbegan. Še dobro, da so 6-sedo že ob 10ih ustavili, saj je bilo spuščanje po terenu precej nevarno. Tudi če dobro poznaš smučišče, te lahko megla kaj hitro zavede in se znajdeš tik ob robu, že čisto ob ograji. Nekateri smo nato po točno dveh vožnjah obupali (sam zaradi padca… na to nesrečno trtico spet) in se odpravili v Sončka, kjer smo morali nekako zabiti tiste preostale 3 ure in pol -> malo prehranjevanja, ležali na ležalnikih ter počeli ostale otročje stvari na toboganu, gugalnicah in podobno sranje. 🙂

Trening slovenske bob reprezentance. Za uspehe se ni bati.