Zadnja dva tedna mi vsak večer poleg kuhanja čas krade tudi iskanje avtomobila in stanovanja. V četrtek mi je vendarle uspelo kupiti avto. Nič pretirano posebnega, tipičen novozelandski “backpacker-ski” avto. Star Suzuki Cultus karavan različica, če bo slučajno kdaj nuja za prespati. Na zunaj je zaradi sonca sicer nekoliko ožgan, je pa notranjost lepo ohranjena. Za novozelandske razmere ima razmeroma majhno prostornino motorja, le 1600 ccm, saj imajo skoraj vsi avtomobili prostornino večjo od dveh litrov. Vendar Novozelandci potrebujejo močne motorje predvsem za vleko raznih čolnov, kajti maksimalna omejitev na avtocesti je 100 km/h. Res smešno se je peljati tako počasi, hkrati pa imajo tudi vsi avtomobili na števcih oznake hitrosti le do 180 km/h, čeprav gredo zagotovo več. Posebnost njihovih avtocest je tudi relativno slaba varnost. Ograja med pasovi je res minimalna, pa tudi obcestne luči so povsem nezavarovane. No po slovenskih standardih na hitrih cestah z omejitvijo do 100 km/h pravzaprav tudi nimamo ograje med pasovi.

Obcestne svetilke na avtocesti

Prva vožnja od prodajalca domov, in še ta ponoči, mi je bila precej nenavadna in res nisem imel občutka, koliko prostora imam levi strani avtomobila. Že naslednji dan podnevi mi vožnja po mestu ni bila nič posebnega. Ko si osredotočen in pozoren na cesti, lahko tudi slediš avtomobilom pred tabo, vendar kadar je potrebno refleksno odreagirati na hitro, se kaj hitro zgodi, da namesto smerokazov prižgeš brisalce ali kakšno podobno neumnost. Avto se super pelje in danes je že popeljal na Miklavžev session do Maori Bay-a blizu Muriwai plaže. Če ne drugega, važno da imam na avtu slovenske gume. No, niso čisto slovenske, so pa Sava :). 

Miklavžev session na Maori Bayu

Z iskanjem stanovanja imam nekoliko manj sreče, saj poskušam dobiti nekaj za zmerno ceno v okolici Newmarketa. Trenutno sem še vedno v hostlu in je nekoliko nerodno, ker bi se rad čimprej preselil nekam na svoje. Ogledi so večinoma le za vikende, saj stanovalci čez teden nimajo časa, pa tudi sam utegnem le ob večerih. Kar izgleda v redu, je po navadi neopremljeno in brez avta sem bil praktično mrzel. No, sedaj bom lahko začel gledati tudi za neopremljenimi sobami. Ker namerno iščem sobo, kjer bi lahko peš hodil v Newmarket, izbire pravzaprav ni veliko. Res se ne bi rad vozil, temveč da se vsaj malo gibam tudi čez teden. Sicer na Google Maps izgleda sama ravnina, v resnici pa je Auckland tako razgiban, da nikoli ne smeš gledati samo razdalje, temveč tudi koliko imaš vzpenjanja in spuščanja. Najemnine sob v stanovanjih katerih gledam, se skupaj s stroški začnejo pri 170 NZD (105€) na teden in več. Jutri po pikniku grem na ogled še enega stanovanja in upam, da bo ok, sicer bom še kak teden primoran ostati v hostlu. Avto ni raketa in tudi dobesedno pri hiši ne, ampak vse lepo počasi po vrsti.