Nato smo se mimo Pajare odpravili v park še s spodnje strani. Avte smo pustili na koncu makadamske poti in nato naprej pešaka kakšnih 10 minut v kanjon Camino Buen Paso. Le-ta je zaradi velikosti skal in vsega res veličasten in idiličen. Dekleta so ostala spodaj, ostali pa smo podali še do cerkvice, ki stoji na sredini. Tam smo na skalah poležavali kako urco in se kasneje odpravili v bližnji Ajuy, ki je poznan po svoji plaži iz črnega vulkanskega peska.
Pot nas je po Ajuy-ju vodila še mimo La Pareda in sipin vse do Moro Jable-ja, najbolj južnega mesta na otoku. Jug je nekoliko bolj nemški in je turistično bolj razvit od angleškega severa. Privoščili smo si večerjo v steak house, ki pa si ni zaslužila niti v od večerje v primerjavi z našo domačo kuhinjo. Okoli osme ure smo se odpravili proti domu in se po prepeljanih 250 kilometrih vrnili nekaj pred deseto uro zvečer.