Objave se verjetno ne bi nikoli spomnil, če se ne bi pripetljaj zgodil ravno meni. Kot se za prebivalca JV Slovenije spodobi, obiska Cvičkarije v Ljubljani ne gre izpustiti, kasneje pa smo še malo zaokrožili po centru. Vse lepo in prav, dokler se nismo odpravili domov in hkrati ugotovil, da mi je v parlamentu (lokal) nekdo sunil plašč… Glede na to, da je bila v plašču še kapa, pulover ter urbana z imenom in priimkom, bi seveda oseba z najmanjšim naporom lahko stopila v stik z mano, v kolikor bi plašč vzela po pomoti. Na Google-u se najde več kot dovolj mojih kontaktnih podatkov. 🙂
V pogovorih sem tudi izvedel, da so kraje oblačil po lokalih pravzaprav relativno kar pogoste in da je kar veliko prijateljev že ostalo brez stvari. Ne vem sicer kaj imajo od tega, ker ne verjamem, da se krade zaradi finančne stiske, medtem ko se v lokalu pusti več 10€ za pijačo… A bo potem nosil skoraj polovico moje garderobe in to najbolj očitne, fluorescentne (spodaj na sliki) kose oblačil? Ja, po nekaj kozarcih se morda komu to početje zdi zabavno, vendar imej kasneje potem vsaj toliko “jajc” da vrneš, še posebej tako velike stvari. Za kakšne manjše zadeve se ne sekiraš toliko, oškodovanec naslednji dan verjetno niti ne gre poskusiti svoje sreče nazaj v lokal. Veliko zadev pa se pozabi/pusti v lokalih, verjetno tudi na ta račun, da z nekom namerno zamenjaš garderobo za boljša oblačila, tisti, ki pa seveda ostane brez, pa ne bo nekomu drugemu vzel oblačil.
Sicer se nadejam, da so bile moje stvari odtujene zgolj po pomoti in da jih bom stvari jutri dobil nazaj… vendar glede na to da je bil v rokavu pulover, je verjetno takoj “ugotovil”, da plašč ni njegov…
Če si bil pjan, si si sam kriv 🙂 Ja, tko je, kraja je pogost zločin. Ko se ti zgodi je kr boleče, ampak moraliziranje ne pelje nikamor.
Tale je pa malo bosa, a če nisi pijan, potem pa nisi sam kriv? 🙂 Moraliziranje ne pelje nikamor, samo bi razumel, če bi se lahko stvari vsaj naprej prodale ali kaj podobnega… tako pa so takšne kraje patetične.
Ja na Googlu je pa res tvojih podatkov……predvsem o tem, kako si zadel sedmico (komu se da brat do konca) in ne verjamem, da bi potem morebitnemu tatu njegova zavest narekovala, naj vrne sposojeno jakno enmu srečnemu dobitniku …..se pa nadejam srečnemu koncu 🙂