Vsega lepega je enkrat konec in če uporabim besede nekdanjega kitarista skupine Nirvana Curta Cobaina, je najbolje odditi na vrhuncu, pa se te jih bo zapomnilo mnogo mnogo več kot sicer – enako kot je to storil metalec kladiva Primož Kozmus. Pisanje bloga pobere kar nekaj prostega časa, čas je denar, denar pa vladar in ker blog ni ravno kura, ki bi nesla zlata jajca, je bil eden izmed prvih na spisku za odstrel. Poskušal sem ga nekako pisati, kadar sem poleg delal še kaj drugega – recimo gledal dnevnik, a vseeno ne znese, kajti faks zahteva čedalje večji davek in je bila tako odločitev neizbežna.

Blog mi je v teh dveh letih in pol pisanja prinesel kar nekaj novih poznanstev, neko dodano vrednost in mi nikakor ni žal za pisanje. Hvala vsem! S to objavo torej nekako zaključujem aktivno pisanje bloga, kakor je bilo do nedavnega in odslej se bodo na blogu prispevki pojavljali precej bolj poredko – prispevek na teden ali dva.