Vsega lepega je enkrat konec in mesec dopusta je pustilo pečat, da imam tako polt kot “naaašiiii”. Vreme je bilo naravnost super; deževalo le 3x, pa še od tega nikoli podnevi, 2 dneva pa sta bila nekoliko oblačna, sicer pa sonce žgalo kot se šika. Temperatura morja je bila prav tako večino časa topla, le kdaj jo je burja nekoliko osvežila, a nikoli toliko, da ne bi bilo niti za namočit se.

Pri slabih 10-ih letih dopustovanja v istem kraju (Martinščica, Zaglav) se počasi že navežeš na družbo, spoznaš še koga novega in “na izi” uživaš v polnem zamahu, da kar pozabiš na dneve, kaj šele da bi vedel za datum. Mesec se je obrnil v hipu in nič čudnega, da se mi je danes ponoči sanjalo o poležavanju na pesku pod žgočim soncem. Domotožje… po morju! Za konec še nekaj nočnih utrinkov.