Koruzo sem na ognju nazadnje pekel, ko smo bili še mali šmrkavci, takrat je bila na jedilniku vsak drugi dan. Najprej v gozd po leskove palice (definitivno pojdite podnevi, ponoči se ne vidi nič), nato pa je bilo potrebno “narabutat” še malo koruze. Peka sama ni nič posebnega, zavije se jo v alu folijo in peče na ognjenih zubljih kakšnih 15 minut, nato pa še 5 minut brez, da dobi malo barve in hrustljavo skorjo. Sledile so klobasice, pasja radost in pečen krompir v žerjavki. Ob vseh dobrotah pa zraven še malo harmonike, kitare in nič čudnega, da smo zaključili precej kasneje kot pa takrat, ko smo bili še klinci…