Koruzo sem na ognju nazadnje pekel, ko smo bili še mali šmrkavci, takrat je bila na jedilniku vsak drugi dan. Najprej v gozd po leskove palice (definitivno pojdite podnevi, ponoči se ne vidi nič), nato pa je bilo potrebno “narabutat”
Koruzo sem na ognju nazadnje pekel, ko smo bili še mali šmrkavci, takrat je bila na jedilniku vsak drugi dan. Najprej v gozd po leskove palice (definitivno pojdite podnevi, ponoči se ne vidi nič), nato pa je bilo potrebno “narabutat”