Današnja opoldanska domneva glede inverzije kar drži. Popoldne sem se odpravil malo na Javorovico (na Gorjancih), kjer je bilo izjemno toplo v primerjavi z dolino. Nadmorske višine 562 m, a se je razlika že očitno poznala, to pa se je odražalo tudi v južnem snegu. Skupinica treh snega željnih ljudi se je torej odpravila … v hrib -> na Špilerjevo špico. Pohod z vmesnimi postanki se je zavlekel v dobre tri četrt ure. Pomanjkanje kondicije zaradi 6ih mesecev neaktivnosti zaradi poškodbe se je precej poznalo. Na vrhu nas je pričakal manjši kicker (skakalnica), nekajkrat tudi skočili ter se podali nazaj skozi gozd -> adrenalina res ni manjkalo… še zdaj imam v spominu skok in prečna ustavitev 10 cm direkt pred drevesom. BAM! skoraj bi ga razdevičil. Do avta prišli že vsi izmučeni, saj cel sneg zahteva precej večje napore. Bilo je lepo 🙂 in taki izleti v naravo ter turni spusti so čisto nekaj posebnega.
Kot vidite iz slike jih je kar veliko uživalo ob zimskih radostih na Javorovici:
Sončni zahod za Gorjanci in Trdinovim vrhom. Hja Špilerjeva špica je kar visoko -> čez 900 m nad morsko gladino.
tole je bla pa injekcija športa in na koncu (kar je najpomembnejše) še nekaj malega umetnosti…=)Do konca zime se lahko “zverziraš” v slikanju sončnih zahodov, hehe
vzemte me s seboj… 🙁