Prvi vtisi… se nagibajo k negativnim. Ustvarjanje nove identitete, novega življenja in z le tem uspeti v virtualnem svetu. Second life igro vidim kot način za prikrivanje in bežanje pred realnostjo, kot da si ne bi upali pogledati resnici v oči. Nisem zadovoljen s sedanjim življenjem, juhej, bom pa vsaj v virtualnem.

Pa da ne boste mislili, da si sam zatiskam oči in bežim pred realnostjo =), v Second life sistem sem se prijavil zaradi službe. Ja prav ste prebrali. Ne z namenom, da bi si v igri poiskal službo, vendar je naš naročnik, Si.Mobil Vodafone, ustvaril oz. odprl svojo areno na enem izmed otokov in tam “prireja” razne žure ipd. Moja naloga bi bila opazovati kaj je novega v zvezi s Si.Mobilov v Second life-u. No ja, do Vodafone arene nisem prišel, saj sem po pol ure obupal nad vso to zamudnostjo. Možnosti, ki jih lahko počnemo je na določene momente že preveč in meni osebno je prav butasto, ko je toliko podrobnosti -> lahko si nastavimo velikost, višino, izbočenost ličnic, ustnic,… bah preveč je vsega, da bi opisoval. Second life je narejen naravnost za flegmatike, ki imajo “venomer” čas ter potrpljenje za brezciljno ždenje pred ekranom.

Skratka, osebno odsvetujem prijavo, glede na to, da je za vodenje “nove” identitete potrebno mnogo preveč časa, realne koristi pa nobene.