Predvčerajšnjim in včeraj pa so bile vloge zamenjane. Sam sem bil v položaju t.i. reklamiranja in samopromocije. Se pa naša šola nekoliko razlikuje od ostalih pri tem, saj sama vsaj odkrito priznava, da je politika res taka, kar se na informativnih dnevih tudi pove. No naše predstavitve so bili deležni učenci 9ih razredov osnovne šole Šentjernej, katerim smo skupaj s profesorji skušali prikazati okoliščine, dejavnosti in šolanje na SEŠTG. O projektih in ostalih stvareh ne bi razglabljal, zanimivo pa je dejstvo, kako malo si bodoči dijaki zapomnejo same predstavitve. Namreč učenci so že lani imeli podobne predstavitve istih šol, a jim v glavah ni ostalo kaj veliko, le eden je znal približno povedati nekaj stvari. Mogoče se tudi vidi dejstvo, kako so učenci vse manj zaskrbljeni in pozorni na bodoče šolanje – brez skrbi, kje in kako bodo nadaljevali, obenem pa dopuščam tudi velik del možnosti, da na usmeritev precej vplivajo starši, saj njim pa vendarle ni vseeno, kje se bo njihov otrok izobraževal. Res, da je do aprila (tam nekje morajo napisati seznam željenih šol) še precej časa, do takrat se lahko še marsikaj spremeni v glavah, zanimivo pa bo spremljati angažiranost bodočih dijakov na informativnih dnevih, ki nekako pritegnejo še zadnje neodločene učence k vpisu.
Politika reklamiranja srednjih šol
Morda nekoliko preveč direktno in osupljivo rečeno, vendar je politika v osnovi taka, da se temu izrazu skoraj ne da izogniti, razen tisti, ki si zakrivajo oči. V bistvu se bije boj med srednjimi šolami za vsakega dijaka v smislu -> več dijakov -> več razredov -> več denarja od ministrstva, poleg tega pa profesorji ne bi izgubljali služb na račun premalega števila populacije. Nekatere izmed šol poskušajo na vse pretege privabiti bodoče dijake. Spominjam se še časov, ko sem bil jaz v tej vlogi, so nam na eni izmed šol pripravili peko kostanja. Prav diši po marketingu =) Otroci sicer tega ne opazijo, vendar k sreči nobeden neposredno ne nastrada zaradi tega. Mogoče kasneje, ko je kdo nezadovoljen s profesorsko stroko, v primeru da pride do takšnih in drugačnih nesoglasij…
Reklamiranje je povezano z reklamacijami, pravi izraz je oglaševanje 🙂
Ne bo držalo, vsaj po zadnji verziji SSKJ-ja 🙂
reklamíranje -a s (i) glagolnik od reklamirati
reklamírati -am nedov. in dov. (i)
javno opozarjati na kaj, navadno z navajanjem dobrih lastnosti, z namenom pridobiti kupce, obiskovalce:
ful zanimiv video.
To si navedel samo en pomen besede “reklamirati” iz SSKJ. Drugi pa je:
“reklamirati2 -am dov. in nedov. (i)
javiti, sporočiti proizvajalcu, trgovcu, da
kaj nima zaželenih lastnosti, pritožiti se:
reklamirati pokvarjeno blago; zaradi
napake reklamirati čevlje / reklamirati pri
proizvajalcu, trgovcu
reklamiran -a -o: zamenjati reklamirani
izdelek”
Torej beseda je dvoumna in zato se pravilno uporablja oglaševanje – ki nima dveh pomenov.
Tudi jaz sem mislim da trikrat pogledal video. Seka !