2 dni nobene objave. No razlog tiči v tem, da smo z razredom bili na standardni ekskurziji po zamejstvu, kar je v sklopu programa 4. letnikov gimnazije. Že v uvodu lahko povem, da je bilo vožnje več kot preveč, vsaj zame in vse ostale, ki so nekoliko večji po rasti, so kolena na poti precej trpela.

1. dan
Start zadaj za trgovskim centrom Tuš v Novem mestu in potovanje skozi Krško do Celja. Sprva po desnem bregu, nato malo po levem bregu in spet po desnem bregu reke Save oziroma Savinje (razloženo je bilo še kako ločimo levi in desni breg reke… povedanega po mikrofonu je bilo občasno res preveč). Sledilo je malo vožnje, še malo več vožnje in še ogromno vožnje. V Pomurju je sledil zgodovinski ogled načina življenja pred 5000 leti. Saj ne da bi vodiču tega “muzeja” med razlago kar 4x zvonil telefon. Še zdaj mi ne gre v glavo, kako si lahko kaj takega dovoli in ne da bi že po prvem zvonenju ugasnil telefon. Napotili smo se proti madžarski meji, jo prečkali in se ustavili v Monoštru, pogledali film (20 minut), opravili postanek in se vrnili nazaj v Slovenijo, skratka brezveze toliko vožnje za toliko videnega. Video bi nam z lahkoto predvajali tudi v šoli, brez te nepotrebne vožnje. Edina svetla točka Madžarske je bila pivo za 90 centov, to je pa tudi vse.

Okoli sedme ure smo prispeli v hotel, kjer so naš razred nastanili v drug hotel kot ostala dva razreda -> zoprna zadeva. Nočni mir se je začel ob 23ih in nočne galame v našem hotelu ni bilo, kljub temu pa so se našli “očividci”, ki so nekatere iz našega razreda videli teči in bežati v drug hotel. No ja, lahko povem, da ta zgodba ne drži in so vse to profesorčine izmišljotine in nakladanje, zaradi tega je celoten razred precej razjarjen, ker bodo dejansko nekateri nastradali zaradi napačnih in popolnoma neutemeljenih obtožb – nekatere druge so utemeljene, vendar vseeno nepravične in pristranske več kot preveč. Če velja za enega, naj velja za vse…

2. dan
Zjutraj ob pol osmih zajtrk in odhod proti Celovcu (juhej, spet vožnja). Tam ogled celovške gimnazije ter njihovih razmer v njihovem šolskem sistemu, kasneje pa še cerkev Gospe Svete. Za konec so nam prihranili ogled Minimundus-a, za moje pojme še najbolj zanimivo stvar celotne ekskurzije po zamejstvu. V Minimundus-u so številna čudesa sveta v pomanjšani obliki -> merilo 1:25. Okoli dve ure smo občudovali vso svetovno smetano arhitekture nakar je… ste že ugotovili?… zopet sledila vožnja. Popeljali smo se čez Ljubelj, okoli devete ure pa prispeli domov, v Novo mesto.
Tudi Slovenci imamo v Minimundus-u zapolnjen majhen kotiček – NUK:

Videoprispevek iz Minimundusa:

Končni epilog -> okoli 1300 km za cca. 4 ure konkretnih ogledov. Kako je tukaj z relativnostjo, pa se lahko razpišete.