Seveda pretiravam, ampak danes je kar dobro letelo. Mesto Auckland ima največ vodnih plovil na prebivalca na svetu in ne pravijo mu zastonj City of Sails. Včeraj dobim od Lane sms: “Hej, jutri jadranje? Rabimo crew za tekmo. Reci ja in prinesi svojo rit”. Ne, nikoli prej še nisem jadral. Tudi ne spadam med težkokategornike primerne za balast, pa vendar takšnega povabila ne moreš odkloniti, pa če imaš še takšne plane.

Ekipa 10-ih nas je tekmovala na 35 feetov dolgi jadrnici Higher Ground, katere lastnik je Kiwi hrvaških korenin Brian Trubovich. Veter je v sunkih pihal 35-40 milj na uro. Na tekmah jadranje in hkratno klasično popivanje, kot ga poznamo na Hrvaškem, odpade. Gre se zares in šele sedaj sem uvidel, kako usklajeno ekipo potrebuješ za dobro in hitro jadranje. Prvič sem bil takole na jadrnici in če kaj, sem poskušal biti najmanj v napoto. Zadolžen sem bil izključno za balast in skakanje iz ene na drugo stran. “Breeze in 5”, “Tacking in 30 approx” in podobni izrazi, s katerimi sem se ubadal. Kot edini amater sem bil temu primerno neprimerno oblečen. Ne vem zakaj, ampak pričakoval sem relativno mirno morje. Seveda sem bil na koncu premočen do spodnjih gat, ker je voda na čase zalivala celo palubo. Nora izkušnja in komaj čakam, kdaj bo naslednja priložnost za takšno jadranje. A sem morda že omenil, da gremo za novo leto jadrat na Great Barrier Island? No to!