Če na kratko povzamem pester včerajšnji dan in številne novice o sebi, kot novem milijonarju. Ne, žal nisem zadel sedmice, le z malo računalniškega znanja sem obdelal fotografijo vplačanega Loto listka – kopiral številke na prava mesta… in voila! Primarni namen je bil prinesti okoli bližnjo družbo; no ja domet je bil na koncu malce večji. Sliko sem okoli polnoči objavil na družabnih omrežjih (Twitter, Facebook), zjutraj ob sedmih, pri vožnji v Ljubljano pa je že zvonil telefon in neznane številke. Prvi, ki me je uspel dobiti je bil Denis Avdić z Radia 1. Sprva nisem vedel, ali ve za potegavščino, pa sem nekoliko previdno odgovarjal. In verjetno je tudi njega nekoliko presenetilo, ko sem mu pojasnil, da je fotografija le računalniško predelana ter da listek ni dobiten. Novica, da sem novopečeni milijonar, se je nato viralno zelo hitro razširila ter dosegla tudi ostale medije, ki so kljub izjavi, da listek ni bil pravi, povzemali napačne informacije. Naj obenem pojasnim, da v primeru dobitka tega definitivno ne bi šel objavljati na splet. Enostavno me je zanimalo, kaj se lahko iz tega izcimi.

In… ljudje so pograbili informacijo oz. le začetek informacije, da je nekdo v Šentjerneju dobil sedmico, vse ostalo naprej sploh ni bilo pomembno, čeprav se je omenjala potegavščina. Na tem mestu se vsekakor poraja vprašanje verodostojnosti naših medijev ter kakšen vpliv imajo na ljudi. Seveda tudi v medijskih hišah so zaposleni krvavi pod kožo, ampak pri tem nosijo velik del družbene odgovornosti. Izkazalo se je, da so mediji lahko odlično “orožje” za manipulacijo množice, kot je npr. tudi v primeru Severne Koreje. Pri nas sicer nismo na takem nivoju, vendar ljudje novice vseeno absorbirajo in jih premeljejo. Pri nas se v ihtenju po ekskluzivnosti objavlja četudi nepreverjene informacije, velikokrat se jih le prepiše in povzema, tričetrt pa jih je itak kopiranih iz Slovenske tiskovne agencije. Velika večina bralcev, še posebej starejši, ob tem seveda ni sposobna filtrirati kvaliteto prispevka, se pozanimati drugje ter živijo dalje v prepričanju, da to kar so prebrali in videli, drži kot pribito.

Dobršen del še posebej spletnih člankov zaradi politike zaposlovanja in stremenju po kvantiteti verjetno prihaja izpod tipkovnic študentov, hkrati pa na tem mestu trpi prava novinarska stroka s svojimi kompetencami. Rekel bi, da se kvalitetnim, jedrnatim in točnim člankov brez napihovanja ter številnih domnev posveča premalo pozornosti.

Še nekaj prispevkov iz medijev