Ob vseh bedarijah, ki mi gredo po glavi, se včasih tudi kaj zalomi. Sicer moram potrkati, da še nobena kost ni bila zlomljena, vendar bolečin zaradi posledice različnih padcev pa nešteto. Lansko leto sem staknil zvin vratne hrbtenice pri čisto normalnem doskoku z bordom, tako da sem imel kak teden težave z obračanjem glave. Levo, desno ter gor, dol sem jo lahko obrnil le za nekaj stopinj. Sčasoma se je ob nošenju opornice stanje izboljšalo, kasneje pa sem prišel na vrsto tudi za fizioterapijo, a vendar so čakalne vrste tako dolge, da pravzaprav ni prišla do izraza.

Letos se mi je ob padcu poškodba v nekoliko manjši meri ponovila. Znova sem težko obračal glavo, a se že prvi dan odločil za fizioterapijo v lastni režiji. Fizioterapevt Franc Gazvoda je že v eni uri poskrbel, da sem lahko glavo zopet popolnoma normalno obračal in pojasnil, da je bil pravzaprav problem v določenih neraztegnjenih mišicah. Z nekaj premetavanja glave in izvajanjem pravilnega razgibavanja nisem mogel verjeti, da se je lahko stanje obračanja glave v eni uri tako popravilo, da je bilo praktično vse ok in sem že naslednji dan lahko zopet šel na sneg. Kot otroku se ti pred športanjem ni potrebno ogrevati oz. sploh ne pomisliš, na starejša leta pa je to nekaj ključnega, v primeru da pride do padcev. Pravilno ogrete mišice močno zmanjšajo možnost poškodbe. In šele na tem mestu opaziš, kakšno vlogo pri profesionalnih športnikih in ekipah igrajo fizioterapevti. Skorajda bi si upal trditi, da bi redkokateri profesionalec bil tako uspešen brez obiskovanja fizioterapevta po športnih udejstvovanjih, saj telo neprimerno hitreje okreva oz. se regenerira in je seveda pripravljeno na nove napore.

Seveda pa me je kot po Murphy-ju v nedeljo nenormalno “štihlno” v hrbtu. 🙂