Včeraj dobil (Nokio N96), danes že gnal do skrajnih meja. S Štrudlom sva se okoli druge ure popoldan odpravila na Gorjance do t.i. Krvavga kamna in nato pešaka do Trdinovega Vrha. Niti ni pretirano daleč, a sneg in nekoliko bolj strm vzpon naredita svoje. Na vrhu naju je pričakal prelep sonček, čisto svež pršič (powder) in čudovit pogled na meglo v dolini. Jutri treba vajo obvezno ponoviti 🙂
Kratek video report, slike sledijo jutri
p.s.: ne vem, kako mi je ratal tako hecno rečt “mega” 🙂
Zakon, jst tut moram it letos počas že mal na sneg… 🙂
Idealno vreme je treba izkoristit, se strinjam. Odličn filmčk, morm rečt!
Hudo tole =) Js si že dve leti želim nabavit bord pa it takole uživat – pa mi zaenkrat še ni zneslo 😛 Mogoče bo pa letos kej iz tega…
In ja ‘mega’ je smešen =D
Ej, a to si snemal s to ta novo Nokio?
@ Sanja,
ja 😉
heh, jst se tut hočm naučt bordat, sam ta’star pravjo da s svojim denarjem =P
dobre slikce s to nokio, sm pred SE c905(8.0) se pa skrije, ma pa fotič prov hud:D
sej lahk bi tud kej druzga snemov razn sebe