Torej lahko ob nakupu novega računalnika odpeljete starega s seboj in trgovec je dolžan poskrbeti za reciklažo. Menjava staro za novo ni pogojena z mestom nakupa zastarele oz. pokvarjene opreme niti z znamko, temveč le s sovpadnostjo naprave – računalnik za računalnik, televizor za televizor ipd. Trenutno najbolj zeleno podjetje, ki največ vlaga v razgradnjo svojih naprav in izdelovanje le-teh iz materialov prijaznih okolju, je Nokia, med zadnjimi pa se na lestvici gibljejo Apple, Microsoft in Nintendo. Marsikatera tehnika skriva v svoji notranjosti škodljive snovi od težkih kovin pa do različnih olj, ki močno onesnažujejo naravo. “Od zdaj naprej” ne bo potrebno nič več razmišljati, kje bi se lahko znebili starih kosov opreme ali kje se nahajajo zbirno reciklažni centri, odpeljati bo treba le do trgovca, pri katerem nameravamo kupiti nov izdelek.

Porajajo se mi različna vprašanja, zakaj je bila javnost tako slabo obveščena o tem delčku zakona, najverjetneje zaradi prevelikih stroškov, ki bi jih s tem trgovci imeli. Obvezna menjava staro za novo za vse naprave na električni priključek se mi zdi briljantna zadeva, za vsak primer pa priporočam, da se pred vračilom s trgovcem še dodatno pogovorite, da ne bi slučajno kakega pralnega stroja z vsemi njegovimi kamni vred zastonj vlačili naokoli 🙂