Pa recite, da ne bi bilo to vrhunsko? Trenutno zlata vredni podaljški oz. razdelilniki bi postali stvar preteklosti. Ne bi bilo potrebno že v začetku projektiranja razmišljati, kje in kakšne bodo potrebe po električni energiji ter o postavitvi pohištva. Nemalokrat se kot po Murphy-ju zgodi, da se na koncu vtičnice nahajajo ravno kje za omaro, na najbolj nedostopnih mestih. Eden prvih, katerim je vprašanje prenosa energije burilo duhove, je bil že Nikola Tesla in je po njem imenovanih kar nekaj patentov.

Če bi obstajali t.i. oddajniki brezžične energije, bi porabnike (potrošnike) lahko prenašali, premeščali po mili volji in ne bi bili omejeni na dolžino napajalnega kabla. Lep primer so prenosni računalniki. Zdrži nekaj ur (odvisno od večih dejavnikov), a relativno hitro postane zopet lačen in žični priklop na električno omrežje je neizbežen. Še nekoliko bolj tragična situacija je pri starejših prenosnikih, kjer je baterija slabša in morajo biti venomer priklopljeni.

Na področju računalništva se trenutno vzporedno razvijata dve smeri: izboljševanje avtonomije delovanja baterije in brezžično napajanje. Intel je že uspešno opravil nekaj poskusov brezžičnega prenosa električne energije in se nam morda novost obeta v bližnji prihodnosti. Z resonanco dveh magnetnih polj so na manjši razdalji prižgali 60 Wattno luč, vendar naj bi bila tehnologija sposobna še precej več. Upam, da se bo patent za brezžični prenos energije kmalu uveljavil, a za enkrat žal še ni izpopolnjen ter učinkovitost ni ravno najboljša, ker izguba prenosa energije raste s kvadratom njene oddaljenosti.