Sem mnenja, da Slovenci vozimo povprečno predobre avtomobile premosorazmerno s povprečnimi plačami. Mentaliteta in mišljenje sta pač taka, da je bolje imeti dober avto, kot pa živeti malo bolj sproščeno in udobno. Verjetno se boste strinjali z menoj, če rečem, da pri nas velja nepisano pravilo, da znamka vozila  predstavlja nivo premoženja ter ugleda v družbi. Čisto nič nimam proti dobrim avtomobilom, ravno nasprotno; obožujem jih, vendar je ob nakupu potrebno tudi precej racionalno razmišljati, kar marsikdo ne. Si kupi dober avto, nato pa varčuje na bencinu oz. drugih mnogo bolj “pomembnih”, osnovnih življenjskih stvareh. Naj raje ostale stvari trpijo kakor ego za dobre pol ure do službe in nazaj…

Precej drugačno razmišljanje sem zadnič uvidel le nekoliko čez mejo, v Celovcu. Družine se ne vozijo toliko z “nobel” avtomobili, vendar jih ima zelo veliko svojo lastno hišo ali stanovanje, sicer velikokrat tudi vzeto pod hipoteko. Vozilo jim predstavlja zgolj lasten prevoz iz točke A v točko B in nič drugega.

Kdor si lahko privošči boljšo oz. novejšo znamko vozila, tako da hkrati preostale stvari ne trpijo, vso spoštovanje in še veliko poslovnih uspehov, planiranje boljšega avta za vse ostale pa naj bo raje nekje pri koncu, bolje je imeti najprej urejene “pomembnejše” stvari.