Se vam je že kdaj zgodilo, da ste bili v gostilni (vse picerije ipd. so že zaprte) vi pa bi radi nekaj prigriznili… Zaželite si prepovedan greh -> vročo čokolado. V očeh sem vam že svetlika kup smetane polit s Sladkim grehom, pod katerim se skriva gosta ter prefinjeno dobra čokolada. Pogledate na cenik, si rečete, toliko bom pa že dal, pa vam natakar kaj hitro zbriše vse sanje. Po x – uri (zmišljena ura) ne strežemo toplih napitkov. Največja ironija, da čajev kar mrgoli po mizah.

To ne govorim za specifičen lokal, ampak na splošno. Zakaj za vraga imate potem na ceniku vročo čokolado? Enostavno jo zbrišite s cenika, ljudje ne bojo imeli poželenja po afrodiziaku in natakarji ne bojo streljali s pogledom, ker ob trenutnem naročanju sploh ne veš kakšno reakcijo, pogled lahko pričakuješ – morda metek v glavo?

1,5 € in tri minute dela pa se jim že to zdi nekaj čisto abnormalnega. Halo, vročo čokolado? To je samo zato na ceniku, ker mora biti, drugače vroča čokolada ne sploh… Sicer malo pretiravam, a tak odnos me v lokalih precej moti.

p.s.: ja, danes sem dobil porcijo bele vroče čokolade in moj dan je bil na račun tega popoln.
p.s. 2: Devet od desetih ljudi obožuje čokolado. Deseti vedno
laže. 🙂