Da je šlo včeraj za res težko pričakovan derbi, govori dejstvo, da so bile karte razprodane že 2 dni pred samim začetkom, sam pa sem dobil brezplačno karto 1 dan prej, za kar se moram zahvaliti predvsem profesorju (fizike :)) ter Smodiševi mami, Stanki, ki je priskrbela karte v prvi vrsti ter prevoz v Ljubljano. Retorično vprašanje za koga je navijala, sam pa sem bil nekoliko razdvojen med obe ekipi.

Zmage željna publika
Nabito polna ledena dvorana Tivoli, saj je ljubljanska publika po zmagi nad Olympiacosom dobesedno dobila krila. Tekma je vseskozi bila zelo izenačena in nobeni ekipi se ni uspelo odlepiti za več kot 10 pik. Igra na oko nič kaj privlačna, a občasno izjemno atraktivne akcije, ki so popestrile dogajanje na parketu. Vse skupaj se je zaključilo s prodorom Marka Miliča, ki je uspešno zaključil akcijo 0,86 sekunde pred koncem, nakar je velika večina publike še “med” igro že kar planila na kraj zločina. Kakšno razočaranje bi lahko bilo, če bi Šiškauskas zadnji met zadel… in sploh ni veliko manjkalo. Če bi bili obroči nekoliko mehkejši in bi žogo malo amortizirali, bi se vse skupaj kaj hitro sprevrglo v žalost.

Dokaz, kako so vsi leteli na igrišče -> kamerman je bil že kar na trici, hehe.
Smodiša smo po tekmi skupaj s sorodniki odšli tudi pozdravit.