Ni lepšega občutka, res. Danes je v prvem letu starosti umrl trdi disk. Že 2. trdi disk, ki mi je v pol leta izdihnil dušo. Še zdaj verjetno nisem popolnoma dojel, da se je to res zgodilo. Prvi disk me zgleda ni izučil, saj še vedno nisem delal back up-ov, saj je bil, zdaj že pokojni disk, skorajda nov, vendar mi je kot zgleda obrnil hrbet. Že drugič mi je izpuhtelo preveč pomembnih podatkov -> od NLB klika (certifikat), katerega bo potrebno ponovno kupiti, službenih datotek, cel mesec snemanja ene oddaje, razni video prispevki, ki sem jih izdelal, pomembni maili itd., groza v glavnem. Glede na to kako se je dan čudovito začel -> samo 4 ure v šoli, potem še nepričakovana nagrada se je nato izjemno klavrno prevesil s to tragedijo. Računalnik sem takoj nesel k zdravniku, a mu ta ni oznanil pozitivne diagnoze. Potrebno je bilo dokupiti še en trdi disk, tako da upam, da bo sedaj 650 GB zadoščalo za vse moje potrebe in da bosta nova diska (eden 4 mesece, drugi popolnoma nov) zdržala nekoliko dlje in preden izdihnila, vsaj kazala kakšne sindrome, da se ju še preden se ponovno izgubijo podatki, zamenja.

p.s.: od sedaj bom zagotovo delal back up-e vsaj najpomembnejših podatkov in datotek.

Popravek – 12. september, 20:20: 160 GB trdi disk je vstal od mrtvih. Kar naenkrat spet deluje, nekateri podatki so pa vendarle šli… Kaj naj zdaj z 810 GB? =)