Sliši se zastrašujoče, priznam, a je potrebno ločiti prave socialne probleme od ostalih vzgojnih ukrepov: šeškanje, navijanje ušes, cukanje za ta sladke, klečanje v kotu, in zato sem tudi proti uveljavitvi. Telesno kaznovanje se mi zdi mnogo pregroba besedna zveza, kolikor izpade na koncu. Nekateri mi boste očitali, da sam še nimam otrok in da naj se potlej oglašam… a vendar jih imam izredno rad, z njimi toliko potrpljenja kot malo kdo, ampak včasih pa je koga vseeno potrebno dati čez koleno, kot se temu reče.

Otrok se na stara leta ne bo spomnil slabih trenutkov, kdaj jih je dobil.  Sam se spomnim “batin” samo 1x! pa še takrat sem se smejal na ves glas, ker so se v roku 5-ih minut dve leseni kuhalnici zlomili na nagi riti. Ostalega se ne spomnim, sem jih pa zagotovo še kdaj dobil. Otrok se uči in ne ve, kaj je prav in kaj ne, potrebno mu je razporediti po predalih. Vzemite v obzir, da nimam v mislih vzgojnih metod le s “telesnim kaznovanjem”, je le izhod v sili, ko otrok prestopi mejo. Seveda izpadeš grobijan, če svojega otroka našeškaš, ampak ozadje pa je lahko takšno, da si je gotovo zaslužil oz. kaj resnega ušpičil.

Rekel bi, da je družba postala nekoliko preveč mehka in douzetna. Že v šoli se lahko vidi, kakšen preskok se je naredil, ko je nehala veljati “diktatura”. Učenec je po novem kralj in to zna mladina dandanes marsikje preveč izkoriščati ter se zato dogajajo tudi razni ekscesi, nato pa svoje “podvige” objavljajo celo YouTube-u. Tudi nekoč profesorji niso imeli slabega namena s svojimi kaznimi (jaz sem jih še dobival  sicer le za ta sladke); danes pa kdor si ne more zgraditi avtoritete, ima lahko v razredu cirkus.

Da ne bo izpadlo preveč črnogledo, kako vsi otroci na svet privekajo zlobni. Ravno nasprotno – veseli in radoživi, od vzgoje pa je potem odvisno, v kakšno osebnost se bodo razvili; z dobro podlago, torej tudi občasnim zasluženim šeškanjem, menim, da je kasneje precej lažje. Kakšno je vaše mnenje glede tega?