Verjetno poznate zgodbo, ko destinacije in plaže na slikah izgledajo lepše kot v resnici so. No, na Kauai-ju je obratno. Nobena izmed slik ne more zajeti tega kar vidiš skozi lastne oči.

Res ne maram biti klasični turist, ki skoči na vodene avtobus ture in podobno. To bom počel, ko bom v penzionu… morda. Za izlet s helikopterjem si enostavno nisem mogel pomagati. Videti Kauai iz zračne perspektive je res dih jemajoče. Peš in z avtomobilom je dostopnega le okoli 10 odstotkov otoka. Kaj vse ponuja otok znotraj kanjona in mogočnih klifov pa si je možno ogledati le iz zraka.

Svoj trip sem rezerviral pri Safari Helicopters, ki so ponujali najugodnejšo storitev. Sprva sem pri prijavi ponesreči vpisal napačno višino in v e-mail odgovoru sem prejel sporočilo, da sem žal prevelik za sedenje spredaj. V telefonskem pogovoru s prijaznim osebjem sem se pomanjšal za dva inča in kar je bilo na koncu dovolj, da so me premestili k pilotu. Pomembno vlogo namreč igra tudi razporeditev teže potnikov v helikopterju. Nisem si mislil, da se bomo morali pred poletom vsi tehtati. V kolikor boste kdaj na Kauai-ju je izlet s Safari Helicopters must-do in vreden vsakega centa. Iz Lihue-ja (glavnega mesta na otoku) smo najprej poleteli proti dolini Hanapepe in zaokrožili nad Manawaipuna slapovi znanimi tudi pod imenom Jurassic Park Waterfalls. Kauai je bil v preteklosti prizorišče številnih Hollywoodskih filmov. Preko Waimea Canyon smo poleteli do Napali coast-a, ki je po večini dostopna le s čolnom. Napali coast s kajakom ali katamaranom ostane za naslednji obisk. Se kdo javi? 🙂 Zanimivo je videti klife in prelaze po katerih sem plezal še nekaj dni nazaj od spodaj.

Toliko odtenkov zelene, kot jih je možno videti iz helikopterja, je težko stlačiti na tako majhnem kraju; nič čudnega saj del Waimea canyona spada med območja z največ padavinami na svetu. Na leto na območju gore Waialeale pade kar 11,4m padavin! Slapov ste na blogu verjetno že siti, vendar na Kauai-ju te v živo vsakokrat prevzamejo. Verjemite, tudi sami bi se prelevili v največjega Japonca, ki želi poslikati čisto vse kar vidi. Kot sem že na začetku omenil, slike niti podrazno ne morejo odražati kako hudo v resnici izgleda!

Za konec nam je Julia za češpljo na torti pri vračanju v bazo predvajala še Somewhere Over The Rainbow. Po pristanku sem bil še nekaj časa brez besed.