Še preden sem se odpravil na Fuerto, je bilo tudi že vse splanirano za praznovanje novega leta 2014. S sošolci smo bili dogovorjeni za zimovanje na Jahorini, vendar smo zadnje 3 tedne pred odhodom vsak dan pogledovali vremensko napoved, ki pa ni bila ravno obetajoča. Pet kolegov niti ni vzelo smuči s sabo in niso veliko zgrešili, saj v celem tednu ni bila odprta niti otroška proga.

Tako smo se morali zamotiti z različnimi aktivnostmi. Dvakrat smo se odpravili v Sarajevo in testirali čevapčiče pri Hodžiću, Željotu,… se kopali v Termah Ilidža, se sprehajali po Baščaršiji, ogledali pa smo si tudi film Volk z Wall Street-a, kjer igra tudi naša Katarina Čas. Trikrat smo si vzeli čas še za uro dolg pohod na vrh smučišča vsak s svojim snežnim prevoznim sredstvom (od smuči, lopatk, borda, kite-a, snowdeck-a do prave lopate…). V dolino smo se spuščali praktično po vsem, le po snegu ne. Ko je na Jahorini sicer dovolj snega, mora biti res idilično, prav tako je kar nekaj možnosti in dovolj strmega terena za freeride. Imajo dve šestsedi, s čimer mislim, da se lahko pri nas pohvali le Cerkno, ter ostale ostale naprave za skupno 20 kilometrov prog.

Nastanjeni smo bili v apartmajskem naselju Šatori, kjer so številne vikendice namenjene oddajanju, medtem ko so na drugi strani Jahorine predvsem hoteli. Apartma je bil dovolj prostoren za 9 oseb, z dvema spalnicama in jogiji po tleh, s predprostorom in velikim skupnim prostorom, kjer se je nahajal kavč, miza ter kuhinja. Kar se tiče interneta je na Jahorini precej odprtih wi-fi točk, še posebej v lokalih ali pa so gesla tako enostavna, da jih je mogoče ugotoviti celo v prvem poskusu.

Policija si zasluži svoj odstavek, Verjetno ste o bosanskih policistih slišali že marsikaj in sodeč po izkušnjah lahko rečem, da verjetno vse drži. Nas so namreč 2x “nategnili”, obakrat na poti Sarajevo – Jahorina. In sicer prvič da smo vozili 69 km/h še pred koncem naselja. Voznik se je nato pogodil namesto 100 KM (50€) za kazen 30 KM (15€), če plača na licu mesta na podobno foro, kot je polovica kazni pri nas v Sloveniji. No, ko smo se naslednjič peljali iz Sarajeva, smo ugotovili, da je bila tabla za konec naselja že davno prej in da je bila tam, kjer so nas ujeli na “radar”, omejitev 80 km/h. Na začetku, ko te ustavi, deluje strogo in uradno, po tem ko se dogovoriš za plačilo, pa je že tvoj najboljši kolega in ti v pogovoru ustvari občutek, kot da ti je naredil uslugo, ker si plačal tako malo. Za konec ti poda še par turističnih nasvetov, kaj si lahko ogledaš v bližini.

Drugič pa so nas “ujeli” pri vožnji v Sarajevo, vendar smo že v naprej peljali počasi, 50 km/h. Seveda nekaj so morali najti in tako smo plačali kazen, ker v prtljažniku nismo imeli snežnih verig kljub dobrim zimskim gumam. Glejga zlomka, verige v prtljažniku kakopač niso obvezne, vendar tega prej nismo vedeli. Tujce ustavljajo, molzejo na vse možne načine kot po tekočem traku in res je najbolje, kot pravijo, imeti 20 KM (10€) že v naprej zataknjenih v vozniški.

To je to na kratko o tedenskem zimovanju na Jahorini. Sarajevo oz. Jahorino se v dobri družbi res splača obiskati predvsem zaradi božanskih čevapčičev in kajmaka, dobrega ambienta, nizkega standarda in pristne balkanskosti na vsakem koraku. Če je sneg, pa še toliko bolj. 🙂

Fotografije prispevali Eva Veselinovič, Cita Cvirn, Sara Vilhar in Makaay Yang.