Vsa zgodba nastanka strele se skriva v različnih nabitih plasteh nevihtnih oblakov. Medtem ko je zgornji del oblaka, ki se nahaja na višini 6 do 7 km, pozitivno nabit, spodnji del, ki se nahaja na višini 3 do 4 km, pa negativno. Zaradi velikih napetostnih razlik med spodnjim delom oblaka in zemljo – tudi do 100 milijonov voltov (baterija ima 1,5 volta), se zgodi razelektritev oz. preboj, ko negativni naboji z dna oblaka stečejo do površine zemlje, katerega je moč opaziti v obliki strelinega bliska. 

Tok 10000 amperov, ki steče proti tlom, vsebuje dovolj energije, da segreje okoliški zrak na približno 30.000 °C, ta pa se eksplozivno razširi in ustvari sunkoviti udarni val – grom. Zvok potuje na zemlji po zraku s hitrostjo 340 m/s, tako da lahko zelo preprosto izračunate oddaljenost nevihte. Hitrost zvoka pomnožite s številom sekund, ki pretečjo od bliska do groma, in dobite oddaljenost metrih.

Zanimivost: v kolikor strela udari v drevo, lahko zaradi velikih temperatur vlago lesa hipoma spremeni v par, poveča prostornino in povzroči eksplozijo debla.

Opomba: omenjena razlaga o nastanku strele oz. separaciji naboja v oblaku je zgolj teoretična. Obstaja še nekaj drugih, vendar je ta najbolj razširjena.