Kolikor utegnem zadnje čase spremljati informativne oddaje, vsake 3 dni novica o tem, kako sindikati napovedujejo stavke. Sprožil se je pravi domino efekt. “Nekaterim je s stavko uspelo, dajmo poskusiti še mi, izgubiti ne moremo ničesar.” Sodniki, zobozdravniki, zdravniki, trenutno grozijo tudi policisti, delavci v Muri, Gorenju in še kje, vse to v zadnjem mesecu! Sigurno situacija ni rožnata, ampak mislim, da se je počasi začel trenutni položaj že malo izkoriščat.

Sem mnenja, da je finančnih sredstev dovolj oz. še kaj viška, če bi le prišlo do racionalizacije in pravilne razporeditve, vsaj v javni upravi. Slišal že razne prigode, kako se “zabija” čas pri delu s kakšnim gledanjem filmom, ipd… Saj na delo ni težko priti, ampak čakati 8 ur, da greš lahko domov, je pa muka (inspiracija: Dr. Onyx). Druga zgodba je pri podjetjih, kjer pač delovna sila nekje skoraj z ludističnimi napovedmi (primer Mura) zahtevajo višje plače. Delovna mesta si po zahtevnosti nikakor niso enaka, plačna razmerja pa so pri nas v primerjavi z ostalimi državami izjemno visoka (vir: TV). Tudi vsak zdravnik nima oh in sploh plače, kdor pa je pri koritu, pa verjamem, da mu ne teče ravno voda v grlo. Zmotno je mišljenje, da si kdorkoli izmed omenjenih ne zasluži višje mesečne plače, vendar ne pa vsi zaposleni, denar pač ni pravilno razporejen. Primer: 20% večja plača pri sodniku, ki ima plačo, na pamet rečem, 4.000 €, ali pa 20% pri nekomu, ki v ozadju ureja arhive in ima 700 €. Me razumete? Tako da se mi zdijo razlogi sindikatov, ki bi plače zviševali kar vsem zaposlenim, precej iz trte zviti.

Če pa se nekoliko dotaknem še tematike stopnje brezposelnosti. Menim, da se za dobre in poštene delavce vedno najde delovno mesto, hkrati pa zagovarjam predlog zmanjšanja nadomestil pri statusu nezaposlenega.  Če je razlika med plačo in nadomestilom pod 100, 50 €, pa saj moraš biti že skoraj nor, da bi hodil v službo vsak dan, medtem ko lahko v nasprotnem primeru cele dneve ležiš doma na kavču, preostanek pa nekje malo “pošušmariš”. Cigani so več kot diamanten primer omenenjenega, preveč lepo so se znašli. Zakaj bi delal, če ne rabi! Enako taktiko sedaj ubirajo nekdanji delavci Industrije usnja Vrhnike. Od vseh, ki so pred meseci izgubili službe, so trenutno 3-je v zaposlitvenem razmerju!