Prisotnost računalniške grafike je v filmih neizbežna. Za kar so včasih potrebovali ogromne kadre, danes vse dodajo v postprodukciji. Recimo filmi tipa Troja ali pa Lord of the Rings, čeprav sem gledal le enega in še tega pod “prisilo”, so v veliki večini računalniško generirani, vsaj kar se tiče prizorov z masovnimi spopadi. Na tem primeru je najlažje obrazložiti; namreč posname se manjšo skupino oz. tudi to računalniško generira nato pa z uporabo funkcij copy / paste namnoži po celotnem kadru, da izgleda resnično veličastno. Ali pa recimo, ko je slavna Angelina Jolie pokazala svoje oprsje (pozabil že v katerem filmu). Redkokdo je vedel, da je šlo zgolj za plod računalniške obdelave.

S primernimi teksturami se da animacije tako izpopolniti, da izgledajo povsem resnično in popolnoma zabrišejo mejo med navideznim ter realnim svetom. Je to dobro ali slabo? Predvsem za mlajše generacije, ko svet okoli sebe šele spoznavajo in nič čudno, da se najdejo otroci/mladostniki misleč, da so krave roza barve ali pa da svizci v Alpah zavijajo čokolade…


Ali sami ločite med pravo fotografijo in računalniško izdelano sliko? Preizkusite se lahko v Autodesk-ovem testu Fake or Foto, rezultat pa objavite v komentarjih 🙂 Lahko tudi obrazložite na podlagi česa ste se odločili, ali je določena slika fotografija ali CG (računalniška grafika). Moj rezultat: 9/12