Ne želim zbijati kredibilnosti pravih fotografov, vendar z današnjo foto opremo se jim marsikateri nedeljski ljubitelj lahko močno približa ali pa jih celo preseže. V dobi analognih fotoaparatov je pač fotograf moral biti mojster, da je naredil dobro sliko. Naštudirane je moral imeti številne dejavnike, danes pa se ti  fotografija prikaže na LCD ekrančku in če nisi zadovoljen z njo, jo že takoj zbrišeš, posnameš novo z drugimi nastavitvami ali pa jo kasneje retuširaš s primernimi programi. Če je prej fotograf slikal z napačnimi nastavitvami, je uničil celo serijo, z možnostjo predogleda in kasnejših popravkov pa je danes vse obrnjeno na glavo. Svoj fotografski instinkt lahko izboljšuješ z vsako sliko, z vsako sliko imaš boljši občutek za nastavitve.

Sem mnenja, da je z dobrim fotoaparatom pač težko narediti slabe slike, vse kar škljocneš glede kvalitete slike izpade super. Kasneje si pozoren še na pravilo tretjin, horizont, osvetitev, kompozicijo… in si naredil že veliko. Z dobrim “body-jem” ter objektivom lahko že na avtomatskih nastavitvah narediš izjemne slike, neprimerno se pozna razkorak napram kompaktnim modelom. Cena rabljene foto opreme se giblje od 400 € naprej za vstopni razred, čim pa se nekoliko resneje ukvarjate, se zneski hitro začnejo vrteti nad 2 oz. 3 tisoč evrov in vse do cen ekvivalentnih solidnim avtomobilom.

Upam, da me ne bo kdo postrani gledal zaradi tega prispevka, a vseeno se verjetno strinjate, da je danes fotografska učna pot precej manj trnova, ne sicer finančno, in da je mnogo lažje postati fotograf v navednicah; brez izobrazbe a z resnim ukvarjanjem lahko nastanejo vrhunski izdelki. Kljub omenjenim dejstvom, pa se še vedno najdejo novinarji/fotoreporterji, ki z dobro artilerijo delajo podpovrečne fotografije, tega pa res ne razumem…