Na spodnjem videu je le eden izmed številnih cestnih odsekov v naši državi, ki so v slabem oz. zelo slabem stanju. Po besedah Gregorja Ficka, direktorja Direkcije RS za ceste, je teh v državi okrog 50 odstotkov – 3.000 km. Sanacije so cepljene proti hitrosti, pa še te so velikokrat narejene precej površno s t.i. flikanjem lukenj na cestišču in imaš nato pri vožnji občutek, kot da se pelješ off-road. Danes bomo izrezali del asfalta… recimo drug teden bomo pa “zaflikali” in tako luknje po več dni zevajo iz cestišča. Ok, saj so postavljene table za omejitev hitrost, vendar četudi se jih držiš in pripelješ na odstranjeno plast asfalta, te stisne pri srcu, ko zapelješ na oster in visok rob. Toliko slabih cest, pa skoraj ni primera, da bi za nesrečo bilo krivo cestišče, vedno hitrost

V razvitejših državah ceste popravljajo zgolj ponoči, kadar je manj prometa, pri nas pa recimo na štajerski avtocesti poslušamo, da table za delo na cesti stojijo že kakšno leto, o delavcih pa sploh ne duha ne sluha… Preden na enem delu avtoceste uspemo sanirati poškodbe vozišča, že se na drugem mestu pojavijo nove težave in praktično pot nikoli ne mine brez opozorilnih tabel “delo na cesti”.

Ravno po tej cesti bo čez približno 14 dni potekala kolesarska dirka po Sloveniji in pri 4-kratnem spustu kolesarjev na “specialkah” po tem klancu zna biti precej nevarno, saj okvir kolesa ne amortizira grbin, te pa se močno občuti že pri počasnejši, amaterski vožnji. Če priletiš 60-70 km/h s kolesom, te konkretno strese iz hlač.