Žal je tako, da se revščina počasi, a korenito zajeda v del našega vsakdana in zato bi ji morala družba posvečati več pozornosti. Prepad med revnimi in bogatimi se zaradi kapitalizma zgolj povečuje. Denarja ni čedalje več, saj bi sicer vsi lahko postali bogati, le premožnejši si še naprej polnijo žepe s trdo prigaranim denarjem ostale raje. Nekdo, ki ima dovolj finančnega zaledja, mu ni težko denar obračati in ga plemenititi (tudi bankrotirati…) kaj bo pa nekdo obrnil s 400 € plače, ko je to komajda dovolj za hrano, obleko in položnice. Delodajalci se o takih  temah mnogokrat premalo vprašajo. Pod pragom revščine naj bi živel vsak osmi Slovenec, približno 230.000, kar se mi vsekakor zdi izjemna številka. Meja revščine je za posameznika določena pri 466 evrih neto, za družino z dvema otroka pa 978 evrov neto. Vsak osmi znanec oz. oseba, ki jo vidim na cesti,  pa mi na prvi pogled zagotovo ne deluje revno, vaše mnenje?

V težkih situacijah menim, da znamo Slovenci marsikdaj dobrosrčno priskočiti na pomoč: tedenske dobrodelne akcije pri Mariotu, zbiranje starih kosov oblačil, pomoč pri ujmah in nesrečah, ipd. kažejo na posluh  in odzivnost tej problematiki. Če imate tudi sami doma odvečne stvari, ki jih ne potrebujete, jih lahko podarite kar preko spletnega portala podarimo.si, Rdečemu Križu, računalniško opremo pa na uganda.pomagajmo.org.

Zapis je namenjen podpori Blog Action Day-a.